pšenica samostalnik1. Triticum (žito) ▸
búzažetev pšenice ▸ búzaaratás
pridelava pšenice ▸ búzatermesztés
sorta pšenice ▸ búzafajta
setev pšenice ▸ búzavetés
zrna pšenice ▸ búzaszemek
snop pšenice ▸ búzakéve
ozimna pšenica ▸ téli búza
krušna pšenica ▸ kenyérbúza
krmna pšenica ▸ takarmánybúza
semenska pšenica ▸ búza vetőmag
Povezane iztočnice: navadna pšenica2. (zrnje) ▸
búzavreča pšenice ▸ egy zsák búza
kuhana pšenica ▸ főtt búza
ribez samostalnik1. Ribes (grm) ▸
ribiszke, ribizligrm ribeza ▸ ribiszkebokor
jagode ribeza ▸ ribiszkebogyó
grmički ribeza ▸ ribiszkebokrok
nasad ribeza ▸ ribiszkeültetvény
listi ribeza ▸ ribizlilevél
sorta ribeza ▸ ribiszkefajta
obrezati ribez ▸ ribizlit megmetsz
Povezane iztočnice: beli ribez, okrasni ribez, rdeči ribez, črni ribez2. (plod) ▸
ribiszke, ribizlisok ribeza ▸ ribiszkelé
sok iz ribeza ▸ ribiszkelé
okus ribeza ▸ ribiszkeíz
obiranje ribeza ▸ ribiszkeszüret
svež ribez ▸ friss ribizli
marmelada iz ribeza ▸ ribizlilekvár
Povezane iztočnice: beli ribez, rdeči ribez, črni ribez ringlo samostalnik1. (plod) ▸
ringlózreli ringloji ▸ érett ringló
rumeni ringloji ▸ sárga ringlók
posušeni ringloji ▸ szárított ringló
sladki ringloji ▸ édes ringló
marmelada iz ringloja ▸ ringlólekvár
2. Prunus domestica subsp. italica (drevo) ▸
ringlóringlo zacveti ▸ ringló kivirágzik
sorta ringloja ▸ ringlófajta
robida samostalnik1. Rubus (grm) ▸
szederhibridna robida ▸ hibrid szeder
poganjki robid ▸ szederhajtás
sorta robide ▸ szederfajta
listi robide ▸ szederlevelek
divja robida ▸ vadszeder
Povezane iztočnice: navadna robida, japonska robida, prava robida, rdečeščetinava robida2. (plod) ▸
szedernezrele robide ▸ éretlen szeder
zrele robide ▸ érett szeder
rž samostalnik1. Secale cereale (žito) ▸
rozsžetev rži ▸ rozsaratás
sorta rži ▸ rozsfajta
posejati rž ▸ rozst vet
2. (zrnje) ▸
rozskilogram rži ▸ egy kilogramm rozs
uživanje rži ▸ rozsfogyasztás
kruh iz rži ▸ rozskenyér
sadn|i (-a, -o) Obst-, Frucht- (gosti sok der Obstdicksaft, bonbon das/der Fruchtbonbon, čaj der Früchtetee, dan der Obsttag, ekstrakt der Fruchtextrakt, vrt der Obstgarten, jogurt das/der Fruchtjoghurt, kis der Obstessig, kolač Fruchtkuchen, Obstkuchen, liker Fruchtlikör, mošt der Obstmost, okus der Fruchtgeschmack, sladkor der Fruchtzucker, sok der Fruchtsaft, Obstsaft, škodljivec agronomija in vrtnarstvo der Obstschädling, drevesnica die Obstbaumschule, gniloba agronomija in vrtnarstvo die Fruchtfäule, kaša das Fruchtmus, Obstmus, kislina Fruchtsäure, konzerva Obstkonserve, letina die Obsternte, mezga/pulpa das Fruchtmark, Obstmark, solata der Obstsalat, sorta die Obstsorte, stiskalnica die Fruchtpresse, torta die Obsttorte, vino der Obstwein)
sliva samostalnik1. (plod) ▸
szilvaizkoščičene slive ▸ kimagozott szilvák
posušene slive ▸ aszaltszilva
sveže slive ▸ friss szilvák
kuhane slive ▸ főtt szilva
zrele slive ▸ érett szilvák
sladke slive ▸ édes szilva
kompot iz sliv ▸ szilvakompót
kilogram sliv ▸ egy kilogramm szilva
barva slive ▸ szilvaszín
obirati slive ▸ szilvaszüret
jesti slive ▸ szilvát eszik
vložene slive ▸ szilvabefőtt
Sopomenke: ciboraPovezane iztočnice: suhe slive2. Prunus domestica (drevo) ▸
szilva, szilvafacvetoča sliva ▸ virágzó szilvafa
posekati slivo ▸ szilvafát kivág
sorta sliv ▸ szilvafajta
nasad sliv ▸ szilvaültetvény
plodovi slive ▸ szilva gyümölcse
Sopomenke: cibora3. (o barvi) ▸
szilvaodtenek slive ▸ szilvaárnyalat
státi (stojím) imperf.
1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora
2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata
3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura
4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora
5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura
6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima
7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
ták1 (-a -o)
A) adj.
1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere
2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto
3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa
4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così
5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così
6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato
7. kot tak come tale:
poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso
B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
športnik, da je malo takih un atleta come pochi
dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
kaj takega še ne! robe da matti!
kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
urtare
A) v. tr. (pres. urto)
1. udariti, udarjati; suniti, suvati:
urtare la testa in uno spigolo udariti z glavo ob vogal
2. pren. vznevoljiti; spraviti v slabo voljo; zjeziti
B) v. intr.
1.
urtare contro, in udariti, zadeti ob
2. pren. naleteti na, trčiti ob:
urtare contro, in ostacoli d'ogni sorta naleteti na vse mogoče ovire
C) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. ci urtiamo)
1. trčiti
2. pren. udariti se, sporeči se:
si sono urtati per una vecchia questione familiare sporekla sta se zaradi starega družinskega spora
Č) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. mi urto) jeziti se, vznejevoljiti se
vinogradniška breskev stalna zveza
sadjarstvo (sorta breskve) ▸ szőlőskerti barack
višnja samostalnik1. Prunus cerasus (drevo) ▸
meggyfasorta višnje ▸ meggyfafajta
cvetenje višenj ▸ meggyfavirágzás
2. (plod) ▸
meggyokrasiti z višnjami ▸ meggyel díszít
izkoščičene višnje ▸ magozott meggy
kandirane višnje ▸ kandírozott meggy
vložene višnje ▸ meggybefőtt
zrele višnje ▸ érett meggy
okus višnje ▸ meggyíz
torta z višnjami ▸ meggyes torta