ὕλη, ἡ 1. a) gozd, les(ovje), hosta, šuma; listje, grmovje; ἀγρίη divje sadje; b) drevo, bruno, hlod; stavbni les; gorivo, drva, dračje. 2. snov, tvarina, gradivo; a) vejevje, bičje; b) obtežilo (ladje), butara protja; c) zaloga.
ὡραῖος 3 (ὥρα) 1. a) zrel, dorastel, pravočasen, γάμου, ἀνδρός zrela za možitev; b) ob svojem (pravem) času; subst. ἡ ὡραία dober (ugoden) letni čas, čas žetve, poletje, τὴν ὡραίαν o pravem (navadnem) času, Her. 4, 28 ob našem deževnem času; τὰ ὡραῖα poljski pridelki, letina, sadje, τρωκτὰ ὡραῖα sadje, ki se jé sirovo (grozdje, orehi itd.). 2. v cvetu mladosti, cvetoč, ljubek, lep, krasen, dražesten.
ὡρη-φόρος 2 ki zori sadje.
приносить, принести prinašati, prinesti; (s)kotiti, povreči;
п. жалобу на кого (ob)tožiti koga;
п. присягу priseči;
п. ложную клятву po krivem priseči;
п. повинную priznati krivdo;
п. благодарность; zahvaliti se;
п. в дар darovati;
п. (в) жертву žrtvovati;
п. плод (ob)roditi (sadje)