Franja

Zadetki iskanja

  • pléča (pléč) n pl. anat. spalla, spalle; omero; pren. schiena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prevzeti odgovornost na svoja pleča assumersi le responsabilità
    imeti jih devetdeset na plečih avere novant'anni (sul groppone)
    ostati na plečih restare a carico, dover curarsene
  • pobúda initiative; incentive; instigation; suggestion; impulse; stimulus, pl -li

    na pobúdo on the initiative (koga of someone), at the instigation (of someone)
    poln pobúd full of suggestions
    na lastno pobúdo on one's own initiative
    prevzeti pobúdo to take the initiative
    dati pobúdo to motivate
  • pobúda iniciativa f

    na pobudo por la iniciativa de
    iz lastne pobude por propia iniciativa
    biti brez pobude carecer de iniciativa
    prevzeti pobudo tomar la iniciativa
  • pokrovíteljstvo patronage; sponsorship

    pod pokrovíteljstvom sponsored by
    prevzeti pokrovíteljstvo nad čim to sponsor something
    pod pokrovíteljstvom kake osebe under the aegis of someone
  • popólnoma adv. completamente, totalmente, interamente, perfettamente, assolutamente, del tutto, affatto:
    nekaj popolnoma znati sapere una cosa esattamente
    popolnoma drugačen affatto, del tutto diverso
    razburiti se popolnoma brez potrebe arrabbiarsi senza alcun motivo
    popolnoma nasprotna stališča punti di vista diametralmente opposti
    popolnoma nor matto, pazzo spolpato, completamente matto
    popolnoma jasno affatto chiaro
    pren. popolnoma prevzeti rapire
  • pôsel travail moški spol , œuvre ženski spol , affaire ženski spol , occupation ženski spol , tâche ženski spol , besogne ženski spol , métier moški spol , entreprise ženski spol , marché moški spol , fait moški spol , soin moški spol , fonction ženski spol

    argo boulot moški spol, business moški spol; (služabnik) serviteur moški spol, domestique moški spol
    posli les affaires ženski spol množine; (služinčad) les domestiques moški spol množine, le personnel de service
    posli gredo dobro les affaires vont bien
    devizni posli commerce moški spol de devises, transaction ženski spol (ali opération ženski spol) de change
    gospodinjski posli soins du ménage (ali domestiques)
    odpravnik poslov chargé moški spol d'affaires
    postranski posel métier moški spol d'appui
    tekoči posli affaires courantes
    terminski posel marché (ali opération ženski spol) à terme
    vesten, korekten v poslih scrupuleux en affaires
    izvrševanje, opravljanje tekočih poslov expédition des affaires courantes
    brigati se za svoje posle (familiarno) s'occuper de ses oignons
    vsakemu dodeliti posel assigner une tâche à chacun
    imeti posla s kom avoir affaire à quelqu'un
    imeti mnogo posla avoir fort à faire
    izvršiti svoj posel remplir sa tâche
    kaziti posel gâcher le métier
    (na) hitro opraviti kak posel expédier une tâche
    opravljati svoje običajne posle vaquer à ses occupations habituelles
    dobro opravljati svoj posel bien faire son métier
    potovati po poslih voyager pour affaires
    prevzeti posle entrer en fonction(s)
    spustiti se v neki posel s'engager dans une entreprise
    vežbati koga v poslih rompre quelqu'un aux affaires
    nimam nobenega posla s to stvarjo je ne suis pour rien dans cette affaire
  • posesión ženski spol posest, lastnina; obsedenost, blaznost

    dar posesión (a) dati v posest
    estoy en posesión de su grata del... prejel sem Vaše cenjeno pismo z dne ...
    tomar posesión (de) v posest vzeti, prevzeti
    toma de posesión prevzem v posest, slovesen prevzem službe
    posesiones de ultramar kolonije
  • povêljstvo command; commander's office

    glavno povêljstvo high command
    pod njegovim povêljstvom under his command
    prevzeti povêljstvo to take command
    vrhovno povêljstvo VB (armade, mornarice in letalstva) joint chiefs of staff
  • prae-stō2 -āre -stitī -stitum, toda praestātūrus (v glag. se pomensko združujeta praestō iz prae in stāre „stojim pred kom“ in praestō iz praes + stō „stojim kot porok“ = „porokujem, sem porok, jamčim“)

    I. intr.

    1. stati pred kom, čim; metaf. odlikovati se, biti boljši: inter suos Ci., in aliquā re Lucr., aliquā re Ci., civitas inter Belgas minime multitudine praestabat C.; occ. (v negativnem pomenu): probro atque petulantiā S., truculentiā caeli praestat Germania T.; z dat. odlikovati se (pred kom), preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati) koga: Ter., H., Lucr. idr., Helvetii virtute omnibus praestant C., nostri maiores praestiterunt ceteris gentibus prudentiā Ci., praestare regi corporis habitu Cu.; tudi z acc.: eloquentiā omnes tum praestabat V., Hannibal ceteros imperatores praestitit prudentiā L.; impers. praestat (z inf.) bolje biti (bolje je): C. idr., praestat in eandem recidere fortunam Ci., sed motos praestat componere fluctus V.; v komparaciji: Pl. idr., pudere quam pigere praestat Pl., accipere quam facere praestat iniuriam Ci., mori millies praestat quam haec nati Ci.

    II. trans.

    1. da(ja)ti na razpolago (na voljo), priskrbeti (priskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), podeliti (podeljevati), zagotoviti (zagotavljati): Col., Plin. iun., Suet. idr., hos usūs O., annonam Ci., exercitui stipendium L., sucos alumno O., senatui sententiam Ci. oddati glas, voluptatem sapienti Ci., balnea fortunatam praestantia vitam H., hosti terga praestare T. (ret. nam. dare, praebere); occ. v kakem stanju (položaju) vzdrževati, ohraniti (ohranjati): aliquem finibus certis Ci., rem publicam Ci., omnia Lucr.; z dvojnim acc.: Gell. idr., socios salvos Ci., aliquem incolumem H., iter mihi tutum praestiterunt Ci. so mi naredili varno, so mi zavarovali, praestare alicui mare tutum O. poskrbeti, da bo morje varno.

    2. storiti (delati), izvršiti (izvrševati), kar je kdo dolžan, opraviti (opravljati), izpolniti (izpolnjevati): suum munus Ci., officium (alicui) C., id, quod pollicitus est, praestitit N. je vestno izpolnil, kar je bil obljubil, operam iure militari C. opravljati vojaško službo, nobilitatem equitum praestant C. so gibčni (okretni) kakor konjeniki, praestare vicem S., O., Ph. biti namestnik, nadomeščati koga, regi iusta Cu. izkaz(ov)ati zadnjo (poslednjo) čast; occ. izkaz(ov)ati, (po)nuditi (ponujati): hospitium Ph., honorem O., honorem debitum patri Ci., pietatem patriae Ci., benevolentiam alicui Ci., Cu., frequentiam atque officium alicui Hirt. v velikem številu se pokloniti komu.

    3. javno (očitno, nazorno) (po)kazati ali izraziti (izražati): fidem Ci., L. zvestobo, hostes tantam virtutem praestiterunt C., namque eam voluntatem, quam exspectaram, praestiterunt Ci., vel magnum praestet Achillem V. naj se izkaže za drugega Ahila; refl.: victoria se praestet O.; večinoma s predik. acc. (po)kazati se, izkaz(ov)ati se: mens se praestitit invictam O., gravem se in amicitiā Ci., invictum se a labore Ci., se incolumem Lucr.

    4. biti porok, porokovati, (za)jamčiti, (za)garantirati (za koga, kaj), zagotoviti (zagotavljati), biti odgovoren: alios, ceteros Plin. iun., Messalam Caesari Ci., (sc. Pompeium minime) periculum eorum praestare C. nikakor ne jamči za njihovo nevarnost, emptori damnum Ci. ali quidquid incommodi est in mancipio, id praestare debet venditor Ci. za škodo jamčiti = zagotoviti (zagotavljati) odškodnino, povrniti škodo, qui se nexu obligavit, is periculum iudicii praestare debet Ci. mora nase vzeti (prevzeti), in hac custodiā provinciae non se unum, sed omnes ministros imperi tui sociis et civibus et rei publicae praestare Ci. jamčiti (= biti odgovoren) ne le zase, ampak za vse podrejene uradnike, praestare dictum, vitium, invidiam, factum alicuius Ci., a vi Ci. za silo (nasilje), de re, de me Ci.; s finalnim stavkom: Plin. idr., praestari non potuit, ne … Cu. Od tod adj. pt. pr. praestāns -antis, adv. praestanter (komp. praestantius, superl. praestantissimē)

    1. odlikujoč se, odličen, izvrsten, imeniten, izboren, izreden, izjemen: Iuv., Lucr., Stat., Gell. idr., fides C., munus, corpus V., amor O., quid sapiente possit esse praestantius? praestantissimus civis Ci., praestantius (trdovratneje) odisse facit (haec passio) Cael., eloqui praestantissime posse Q., lichenas oris praestantissime vincere (odpravljati) Plin. (o nekem zdravilu); večinoma z abl.: homo gravitate et prudentiā praestatus Ci., praestantes virtute L., viri cum claritate tum usu belli praestantes N., virginibus praestantior omnibus Herse O.; z in z abl.: in armis praestantior quam in togā Ci., Plato in illis artibus praestantissimus Ci.; z loc.: Sil., Stat. idr., animi V., praestantissimus sapientiae T.; z inf.: non praestantior alter ciere viros V.

    2. occ.
    a) neutruden, neutrudljiv, neumoren, velik: labor Lucr.
    b) delujoč, dejaven, učinkovit, učinkujoč: calamus praestantior odore Plin., praestantissima auxilia Plin.
    c) occ. praestantissimus kot naslov poznejših cesarjev presvetli: Tert.

    Opomba: Nenav. pf. praestavit, praestavimus Paul., Icti., praestarim Ulp. (Dig.); pt. pf. praestatus Plin.; inf. fut. pass. praestatum iri Pomp. (Dig.), praestitum iri Dig.; pt. pf. praestatus Plin., praestitus L., Prud., Paul. Nol.
  • predsédništvo predsédstvo presidency; (zborovanja ipd.) chairmanship

    pod predsédništvo, predsédstvom g. Smitha Mr. Smith presiding, with Mr. Smith in the chair
    prevzeti predsédništvo, predsédstvo to take the chair
    Predsedstvo SFRJ Presidency of the Federal Socialist Republic of Yugoslavia
  • predsédništvo (-a) n presidenza:
    prevzeti, odložiti predsedništvo assumere la presidenza, dimettersi dalla presidenza
  • predsédništvo, predsédstvo presidencia f

    pod predsedništvom bajo la presidencia de
    predsedništvo v turnusu la presidencia por turno
    prevzeti predsedništvo ocupar la presidencia
  • prēndere*

    A) v. tr. (pres. prēndo)

    1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
    prendere in braccio vzeti v naročje
    prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
    prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
    prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
    prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
    prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
    prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
    prendere di peso sunkoma dvigniti
    prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
    prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
    un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah

    2. vzeti, jemati; priskrbeti si

    3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
    prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
    prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
    o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
    prendere in affitto vzeti v najem, najeti
    prendere in prestito sposoditi si
    prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
    prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)

    4. vzeti, jemati; nositi s seboj

    5. peljati se (s čim):
    prendere il treno peljati se z vlakom

    6. dvigniti, iti po:
    vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec

    7. ukrasti

    8. prijeti, ujeti, uloviti:
    prendere all'amo pren. ujeti na trnek
    prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
    prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
    prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže

    9. ujeti, zalotiti:
    prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
    prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki

    10. osvojiti, zavzeti:
    prendere d'assedio oblegati
    prendere d'assalto osvojiti v naskoku
    prendere una donna občevati z žensko

    11. pren. lotiti, lotevati se:
    fu preso dalla paura lotil se ga je strah

    12. zavzeti, zavzemati

    13. slikati, fotografirati

    14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
    prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
    prendere le misure vzeti mere

    15. pren. občevati, ravnati (s):
    prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
    prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren

    16. vzeti, jemati; najemati:
    prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
    prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
    prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
    prendere a bordo vkrcati
    prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža

    17. iti (po), kreniti:
    prendere la direzione giusta iti v pravo smer
    non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
    prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti

    18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
    prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
    prendere un tè popiti čaj
    prendere una boccata d'aria iti malo na zrak

    19. privzeti:
    prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
    prendere di dišati (po), imeti okus (po)

    20. navzeti se; biti podoben:
    un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
    prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben

    21. vzeti, jemati (razumeti):
    prendere alla lettera vzeti dobesedno
    prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
    prendere in esame kaj preiskati

    22. imeti za:
    prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
    ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
    prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
    per chi mi prendi? za koga me imaš?

    23.
    prendere una decisone skleniti
    prendere un provvedimento sprejeti ukrep

    24.
    prendere la febbre dobiti vročino
    prendere il raffreddore prehladiti se

    25. dobiti jih, prejeti udarec:
    prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
    prenderle, prenderne pog. fasati jih

    26.
    prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
    prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
    prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj

    27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
    prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
    prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
    prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
    prendere l'aire pognati se, kreniti
    prendere l'avvio začenjati se
    prendere alloggio stanovati
    prendere casa, domicilio nastaniti se
    prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
    prendere colore pobarvati se
    prendere il comando prevzeti poveljstvo
    prendere consiglio posvetovati se
    prendere commiato posloviti se
    prendere fiato oddahniti si, priti do sape
    prendere forza okrepiti se
    prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
    prendere la fuga pobegniti
    prendere impegno, un impegno obvezati se
    prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
    prendere terra pristati
    prendere il lutto črno se obleči
    prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
    prendere la mossa začeti
    prendere nota zabeležiti
    prendere origine izvirati, začeti se
    prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
    prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
    prendere possesso di lastiti si
    prendere posto sesti
    prendere atto vzeti, jemati na znanje
    prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
    prendere la rincorsa vzeti zalet
    prendere sonno zaspati
    prendere tempo odlašati; obotavljati se
    prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
    prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
    prendere paura ustrašiti se
    prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
    prendere una sbornia napiti se
    prendere vigore okrepiti, ojačati se
    prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
    prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
    prendere il volo odleteti (tudi pren.);
    prendere forma izoblikovati se
    prendere un bagno okopati se
    prendere il sole sončiti se

    28.
    prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
    prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
    prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo

    29.
    prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
    non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
    prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
    prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
    non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!

    B) v. intr.

    1. zaviti (v), kreniti (na):
    prendere a destra zaviti na desno
    prendere per i campi kreniti po njivah

    2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
    prendere a narrare začeti pripovedovati

    3. prijeti se, pognati korenine

    4. zagoreti

    5. prijeti se (lepilo ipd.)

    6. pog.
    che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!

    C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)

    1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se

    2. spreti se; stepsti se:
    prendersi a parole skregati se
    prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase

    3.
    prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)

    4.
    prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
    prendersi in antipatia postati si zoprn
  • prendre* [prɑ̃drə] verbe transitif vzeti; prijeti; zavzeti, osvojiti; zgrabiti, pograbiti, ujeti, aretirati; zalotiti, presenetiti; figuré pojmiti, razumeti; zaznati; smatrati, imeti (pour za); nakopati si (bolezen); privzeti (navado); kupiti (vozovnico); prisvojiti si, zmakniti; familier dobiti; photographie fotografirati; verbe intransitif imeti ali pognati korenine; priti v tek; izbruhniti (ogenj), vžgati se; ubrati svojo pot, kreniti (à gauche na levo); uspeti (zvijača), imeti uspeh (predstava, knjiga); učinkovati; zamrzniti (reka); strditi se (krema, cement)

    se prendre (à) začeti
    se prendre à quelque chose obviseti na čem

    1.

    à le bien prendre pri mirnem premisleku
    à tout prendre v celoti (vzeto)
    aller prendre quelqu'un iti po koga
    en prendre et en laisser to ni treba tako resno vzeti
    c'est à prendre ou à laisser da ali ne; ali ... ali
    savoir en prendre et en laisser móči se odločiti
    se laisser prendre pustiti se ujeti, prevarati
    s'en prendre à quelqu'un de quelque chose pripisovati komu krivdo za kaj, komu kaj očitati
    en venir au fait et au prendre priti v odločilnem trenutku
    s'y prendre prendre lotiti se
    s'y prendre bien (mal) spretno (nespretno, bedasto) se lotiti, se pripraviti
    savoir s'y prendre avec quelqu'un znati s kom ravnati, občevati

    2.

    prendre acte de quelque chose vzeti kaj na zapisnik
    prendre de l'âge (po)starati se
    prendre l'air iti na sprehod, na zrak; aéronautique odleteti
    prendre de l'altitude (aéronautique) dvigniti se v višino
    se prendre d'amitié avec quelqu'un spoprijateljiti se s kom
    prendre ses 20 ans postati 20 let star
    prendre les armes zgrabiti za orožje
    prendre un arrangement (commerce) skleniti poravnavo
    ça ne prend pas avec moi to pri meni ne vžge
    prendre quelqu'un en aversion zamrziti koga
    prendre les avis de quelqu'un priti h komu po nasvet(e)
    prendre un bain (o)kopati se
    on ne sait par où, par quel bout le prendre z njim se ne da shajati
    prendre la balle au bond (figuré) zgrabiti za priložnost, za priliko
    bien lui en prend de ... sreča zanj, da ...
    prendre à bord vzeti na krov (ladje), familier vzeti v avto
    prendre sur la bouche odtrgati si od ust, pristradati
    prendre le change dati se speljati na napačno sled
    prendre un cheval staviti na konja (pri dirkah)
    se prendre aux cheveux (tudi figuré) biti si v laseh, prepirati se
    prendre à travers choux (figuré) nemoteno zasledovati svoj cilj
    prendre le chemin ubrati pot
    prendre à cœur vzeti, gnati si k srcu; prizadevati si
    prendre une commande (commerce) dobiti naročilo
    prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
    prendre connaissance (de) vzeti na znanje
    prendre en considération vzeti v poštev
    prendre corps oblikovati se
    prendre coup (architecture) usesti se, pogrezniti se
    prendre courage opogumiti se, osrčiti se
    prendre cours à partir de (commerce) teči od
    prendre par le plus court iti po najkrajši poti
    prendre ses degrés, grades diplomirati, promovirati
    prendre quelqu'un au dépourvu popolnoma koga presenetiti
    prendre le deuil obleči žalno obleko
    prendre des dispositions ukreniti
    prendre de la distraction, du repos razvedriti se, odpočiti si
    prendre l'eau prepuščati vodo
    prendre effet učinkovati; stopiti v veljavo
    prendre de l'embonpoint, du ventre dobiti trebuh, zdebeliti se
    prendre un engagement prevzeti obveznost
    prendre son vol odleteti
    prendre exemple sur quelqu'un zgledovati se po kom
    prendre fait et cause pour quelqu'un zavzeti se za koga
    prendre femme oženiti se
    prendre pour femme vzeti za ženo, poročiti
    prendre feu vžgati se, figuré vneti se (za kaj)
    prendre sous le feu obstreljevati
    prendre fin iti h koncu
    prendre ses fonctions nastopiti svoje funkcije
    prendre froid prehladiti se
    prendre la fuite zbežati
    prendre garde paziti
    prendre goût à quelque chose vzljubiti kaj
    prendre une habitude navaditi se
    le prendre de haut biti ošaben, prevzetovati
    prendre l'initiative prevzeti iniciativo
    prendre (de l') intérêt à dobiti zanimanje za
    prendre les intérêts de quelqu'un zastopati interese kake osebe
    prendre à l'intérêt izposoditi si proti obrestim
    prendre un intérêt dans (finančno) se udeležiti česa
    prendre le large zapluti na odprto morje
    prendre à la lettre dobesedno vzeti ali razumeti
    prendre la liberté dovoliti si
    prendre des libertés avec quelqu'un dovoliti si predrznost do koga
    prendre à louage najeti
    prendre la haute main prevzeti oblast; imeti največji vpliv
    prendre la mer zapluti na morje
    prendre des mesures podvzeti ukrepe ali mere
    prendre au mot prijeti za besedo (quelqu'un koga)
    prendre naissance nastati
    prendre note zabeležiti, zapisati
    prendre sur sa nourriture, sur son sommeil odtrgati si od ust, od spanja
    prendre ombrage postati nezaupljiv; figuré spotikati se
    prendre la parole začeti govoriti
    se prendre de parole, (familier) de bec prerekati se, pričkati se, prepirati se
    prendre part à quelque chose udeležiti se česa
    prendre en mauvaise part zameriti
    prendre un parti skleniti
    prendre le parti de quelqu'un potegniti s kom
    prendre son parti sprijazniti se (s čim)
    prendre à partie napasti
    prendre le pas sur quelqu'un prehiteti, prekositi koga
    se prendre de passion pour strastno se navdušiti za
    prendre patience potrpeti
    prendre de la peine pour quelqu'un delati si skrbi za koga
    prendre peur ustrašiti se
    prendre une photo napraviti fotografski posnetek, fotografirati
    prendre pied ustaliti se
    prendre du poids pridobiti na teži
    je le prends en pitié smili se mi
    prendre le pouls potipati pulz
    prendre des précautions podvzeti previdnostne ukrepe
    prendre la présidence prevzeti predsedstvo
    prendre racine ukoreniniti se
    prendre en remorque odvleči
    prendre un rendez-vous določiti, zmeniti se za sestanek
    prendre des renseignements poizvedovati, informirati se
    prendre du repos počivati
    prendre une résolution, un parti skleniti, odločiti se
    prendre sa retraite iti v pokoj
    prendre en riant vzeti s humorjem
    prendre un rôle prevzeti vlogo
    prendre un rhume dobiti nahod
    prendre au sérieux, au tragique resno, tragično vzeti
    prendre soin de skrbeti za
    prendre des soins dajati si truda, truditi se
    prendre sn source izvirati (reka)
    prendre sur soi prevzeti odgovornost
    prendre à tâche de (po)truditi se za
    prendre du bon temps prijetno se zabavati, veseljačiti
    prendre terre pristati na zemlji, izkrcati se
    prendre une meilleure tournure obrniti se na bolje
    à tout prendre ako vse upoštevamo
    prendre le train (od)peljati se z vlakom
    prendre un verre sur le zinc stojé (pri točilni mizi) popiti kozarček
    se prendre de vin opi(jani)ti se
    prendre son vol odleteti
    prendre le volan sesti za volan
    on ne m'y prendra plus to se mi ne bo več zgodilo, ne bom šel večna te limanice
    pour qui me prenez-vous? za koga me pa imate?
  • présidence [prezidɑ̃s] féminin predsedstvo, predsedništvo; prezidij; predsedniški prostori ali palača

    sous la présidence pod predsedstvom, pod vodstvom
    présidence de la République funkcija predsednika republike
    présidence par roulement predsedstvo po rotaciji (izmenjavanju)
    assurer la présidence predsedovati
    briguer la présidence potegovati se za predsedništvo
    être nommé à la présidence biti izvoljen za predsednika
    prendre la présidence prevzeti predsedstvo
  • prevzémati ➞ prevzeti
  • prevzémati (-am) | prevzéti (-vzámem)

    A) imperf., perf.

    1. prendere, ritirare, prelevare (la merce), rilevare:
    prevzeti besede iz drugih jezikov prestare, prendere in prestito parole straniere
    prevzeti podjetje rilevare una ditta
    prevzeti javno naročilo appaltare lavori pubblici

    2. assumere (una carica, un compito)

    3. togliere, rubare

    4. (vbzujati, vzbuditi čustva) esser preso, pervaso, colto da; provocare, commuovere, entusiasmare, colpire, far impressione, impressionare:
    prevzema ga obup è colto dalla disperazione
    jok otrok ga je prevzel il pianto dei bambini lo commosse
    groza, strah, sovraštvo ga je prevzemalo provava orrore, spavento, odio
    prevzeti besedo prendere la parola, interloquire
    prevzeti nase krivdo assumersi la colpa, la responsabilità
    prevzeti oblast prendere il potere
    šport. prevzeti pobudo prendere l'iniziativa
    šport. prevzezi štafetno palico prendere il testimone

    B) prevzémati se (-am se) | prevzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl. inorgoglirsi, insuperbirsi, montarsi la testa
  • račún cálculo m ; (blagovni) factura f ; (hotelski, v restavraciji) cuenta f

    na račun a cuenta
    na račun koga por cuenta de alg
    na tuj račun por cuenta ajena
    neplačan račun cuenta pendiente
    pretirano visok račun cuenta abusiva
    skupen račun cuenta común
    okrogel račun cuenta redonda
    neporavnani računi cuentas atrasadas
    imetnik tekočega računa cuentacorrentista m
    tekoči račun cuenta corriente
    odprt račun cuenta abierta
    predložitev računa presentación f de una factura
    dajanje, polaganje računov rendición f de cuentas
    zaključek računa cierre m (ali balance m ali saldo m) de una cuenta
    pregled, revizija računov revisión f de cuentas
    na Vaš račun in riziko por su cuenta y riesgo
    račun je v redu la cuenta está bien
    dajati račun(e) rendir cuenta(s)
    z njim imam še račun (z njim bova še orala) tenemos que echar un párrafo (ali un parrafito) aparte
    izstaviti račun hacer una cuenta, extender una factura
    kvitirati račun firmar el recibí
    obremeniti, zapisati na račun koga poner (ali cargar) en la cuenta de alg
    to gre na moj račun eso corre de (ali por) mi cuenta
    plačati (poravnati) račun pagar (saldar) una cuenta
    pregledati račun revisar una cuenta
    prekrižati komu račune desbaratar (echar a rodar) los planes de alg
    prevzeti na svoj račun tomar por su cuenta
    priti na svoj račun hallar su cuenta en (a/c); ver satisfechos sus deseos
    zmotiti se v računih equivocarse en sus cálculos; no salirle a alg la cuenta
    živeti na račun koga drugega vivir a cuenta de otro
    točni računi ohranijo dobre prijatelje cuentas claras honran caras; las cuentas claras hacen buenos amigos
    delati račun brez krčmarja hacer la cuenta sin la huéspeda; no contar con la huéspeda
  • ráma (-e) f

    1. anat. spalla; omero:
    dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
    potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
    ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
    na ramah a spalla
    na ramo, čez ramo a tracolla
    skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
    pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
    vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
    pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
    prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
    biti z ramo ob rami essere pari, uguali
    bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla

    2. alp., obl. spalla
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grad. stopniščna rama rampa di scale
    voj. na ramo! spall'arm!
  • re-condūco -ere -dūxī -ductum (re in condūcere)

    1. zopet (znova, spet) najeti, zopet (znova, spet) vzeti v zakup (najem): reconduxisse videbitur Ulp. (Dig.).

    2. proti odškodnini spreje(ma)ti, (pre)vzeti (jemati, prevzemati) v oskrbo: civitatum vicinarum copias Ps.-Q. za plačilo voziti, prevzeti prevažanje česa, notum est ab eodem Charmide unum aegrum ex provincialibus HS ducentis reconductum Plin.