Franja

στένω¹, ep. στείνω (samo praes. in impf.) 1. act. stiskam, tesnim, zožujem. 2. pass. a) postanem ali sem (pre)ozek, (pre)tesen, porivam se; b) sem obložen (obtežen, obremenjen) s čim τινί; c) polnim se, napolnjujem se, sem natlačen s čim τινός.

συλ-λογίζομαι d. m. 1. preračunam pri sebi, pre-, pomišljam v (pri) sebi NT, preudarjam. 2. sklepam, izvajam τὶ ἔκ τινος.

συνουσία, ἡ, ion. -ίη (σύν-ειμι) 1. skupno (pre)bivanje, družno življenje. 2. a) občevanje (med učiteljem in učencem), razgovor, pogovor, znanstveno razpravljanje; b) spolno občevanje. 3. družba, tovarišija, pojedina.

συν-τετραίνω ion. συν-τιτράω (pre)vrtam, prederem skupno s čim; οἱ κόλποι τοὺς μυχοὺς ἀλλήλοις (zaliva) prodirata (segata) s svojima koncema skoro drug do drugega, se s svojima koncema skoraj dotikata; pf. pass. συντετρῆσθαι po predorih (rovih) zvezan ali spojen biti.

σφαραγέομαι med. ep. [Et. kor. sphereg, počiti (pokati), razpočiti se, lat. spar-go, nem. sprechen. – Obl. impf. 3 pl. σφαραγεῦντο]. 1. prasketam, sikam, cvrčim. 2. sem napet, sem (pre)poln, sem nabrekel.

σχέτλιος 3 in 2 [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. stanoviten, vztrajen; a) močen, krepak, silen, (pre)drzen, smel; b) hudoben, trd, brezbožen, strahovit, grozen, zločest, strašen, poguben; c) brezobziren, neprijazen Ζεύς. 2. beden, nesrečen.

σχολαῖος 3 (σχολή) [comp. σχολαίτερος, -αιότερος, sup. σχολαίτατος] brez posla, brez dela, nezaposlen, počasen, nedelaven, len, σχολαίαν ποιῶ τὴν ὁδόν zavlečem (zadržim) pot. – adv. -αίως polagoma, počasi, (pre)leno.

τετραίνω [Et. sor. τείρω, lat. tero, ere; gršk. τρύπανον sveder, τόρος dleto. – Obl. fut. τετρανῶ, aor. ἐτέτρᾱνα in ἐτέτρηνα, ep. aor. τέτρηνα, ion. fut. τετρανέω; vzpor. obl. τιτράω, aor. ἔτρησα, pf. pass. τέτρημαι] (pre)vrtam, (pre)luknjam, prediram, prebadam.

τλήμων, ονος, ὁ, ἡ, dor. τλᾱ́μων 1. a) trpeč, potrpežljiv, vztrajen, stanoviten; b) podjeten, (pre)drzen, smel, nesramen. 2. beden, nesrečen; subst. nesrečnik, siromak.

τλῆναι aor. def. ep. poet. ion. [Et. lat. tollo, ere (iz tl̥nō), pf. sustuli; tuli (od fero), latus (iz tlatos = gršk. τλητός). – Obl. ind. ἔτλην, ep. τλῆν, 3 pl. ἔτλαν, opt. τλαίην, imper. τλῆθι, pt. τλᾱ́ς, fut. τλήσομαι, pf. τέτληκα s prez. pom., 1 pl. τέτλαμεν, opt. τετλαίην, imp. τέτλαθι, inf. τετλάμεν(αι), pt. τετληώς, υῖα, gen. ότος, adi. verb. τλητός, ep. aor. ἐτάλασσα] 1. prenesti, (pre)trpeti, prestati, potrpeti, ostati stanoviten. 2. upati si kaj, drzniti se, predrzniti se, οὐ τέτληκα θυμῷ srce mi ne da, nisem imel poguma, τλαίης κεν bi se pač drznil (odločil).

τόλμα, ἡ (τλήναι) pogum, neustrašenost, smelost, (pre)drznost, predrzen čin, zločin, hudodelstvo.

τολμηρός 3 (τόλμη) (pre)drzen, smel, nesramen.

τολμητός 3 in 2 (adi. verb. od τολμάω) to, kar si lahko kdo upa, πάντα ἐκείνῳ τολμητά ἐστι oni si lahko vse upa, se sme vse (pre)drzniti.

τρι-πόλιστος 2 (πολίζω) poet. trikrat obrnjen, pre-, zoran, glasovit, občeznan οἶκτος.

ὑβρίζω [fut. ὑβριῶ, aor. ὕβρισα, pf. ὕβρικα, pass. pf. ὕβρισμαι, aor. ὑβρίσθην, fut. ὑβρισθήσομαι] 1. intr. sem ali postanem prevzeten (ohol, ošaben), sem (pre)drzen; ravnam (pre)drzno (nasilno), govorim prevzetno, živim razuzdano (razkošno), trošim, zapravljam; o živalih: podivjam, zdivjam (tudi o deroči reki); περί, πρός τινα grešim proti komu, očitam komu kaj. 2. trans. ravnam prevzetno (sramotno) s kom εἴς τινα, razžalim τινά, grdo ravnam s kom, mrcvarim, (o)skrunim, sramotim, onečastim τινά, τί; pass. trpim sramoto, grdo se ravna z menoj, ὑβριζόμενος ἀποθνῄσκει umira vsled grdega ravnanja, στολὴ οὐδὲν ὑβρισμένη ne preveč gizdava (sijajna) obleka.

ὑβριστικός 3 (ὕβρις) prevzeten, (pre)drzen, smel; zloben, nasilen, razuzdan, razposajen; o živalih: besen, divji, neukročen, τὸ ὑβριστικόν prevzetnost.

ὑπο-δέχομαι, ion. ὑπο-δέκομαι [aor. ὑπεδεξάμην, pt. ὑποδεχθείς; kor. aor. ὑπεδέγμην, 2 sg. ὑπέδεξο, 3 sg. ὑπέδεκτο, inf. ὑποδέχθαι, pt. ὑποδέγμενος] 1. a) sprejemam κόλπῳ, jemljem pod streho, pogostim, vabim k sebi πῆμα ὑποδέχεταί τινα žalost čaka koga; b) (sovražno) napadam, postavim se nasproti komu, postavim se v bran, upiram se; c) zanosim, spočnem. 2. a) jemljem nase, prevzemam, podvzemam, prenašam, (pre)trpim τί; b) obetam, ponujam se; dovoljujem, priznavam, odobravam, trdim. 3. mejim na kaj, dotikam se česa θάλασσα πρός τι.

ὑπόλειμμα, ατος, τό (pre)ostanek, prebitek.

ὑπο-λείπω (gl. λείπω) 1. act. za seboj puščam, zapuščam, ostavljam, prepuščam πόλεμόν τινι, λόγον τινί priznavam, da je mogoče. 2. pass. a) puščajo me zadaj, zaostajam za kom τινός, τὸ ὑπολειπόμενον zadnja straža, zaostajalci, upehanci, betežniki; b) (pre)ostajam ἄεθλον, οὐδὲν ὑπολείπεται ἄλλ' ἢ ποιεῖν; c) o času: potekam, minevam νύξ. 3. med. (za)puščam kaj sebi, pridržujem si kaj, puščam kaj za seboj, puščam koga nepokopanega.

ψεύδω [Et. strslov. spytьnъ, brezuspešen, zastonj; frizinški sp.: v spitnih rotah = v krivih prisegah. – Obl. fut. ψεύσω, aor. ἔψευσα, pass. pf. ἔψευσμαι, aor. ἐψεύσθην, fut. ψευσθήσομαι, fut. 3 ἐψεύσομαι, med. fut. ψεύσομαι, aor. ἐψευσάμην]. I. act. 1. postavim kaj na laž, (po)kažem, da je kaj laž ἡ ἐπίνοια τὴν γνώμην, οὐδὲν σῆμα ψεύδοντες nobeden njihov znak ni varal. 2. a) varam, pokazim, uničim ἐλπίδας; b) goljufam, zapeljem, (pre)slepim τινά, τινά τινος (τι) koga v čem. II. pass. nalaže (prevara, preslepi) me kdo, (z)motim se, sem prevaran, τῆς γνώμης ali τῇ γνώμῃ v mnenju, περί τινος, ἔν τινι, τί v čem, διὰ τὸ ἐψεῦσθαι ἑαυτῶν ker samega sebe ne poznajo, ἡ τρίτη τῶν ὁδῶν μάλιστα ἔψευσται je popolnoma (najbolj) napačna, ἡ ψευσθεῖσα ὑπόσχεσις obljuba, ki se ne drži. III. med. 1. intr. lažem se, govorim neresnico, varam, nezvesto ravnam, τινί, πρός, εἴς τινα, κατά τινος proti komu, τί, περί τινος v čem. 2. trans. a) izmislim γάμους, ἀφανῆ περί τινος; b) nalažem koga, (pre)varam δόξαν, goljufam, τινά τι koga v čem, χρήματα glede denarja; pos. kršim, prelomim ὅρκια, συνθήκας, ὑπόσχεσιν; οὐκ ἐψεύσαντο τὰς ἀπειλάς uresničili so grožnje.