thesmophoria -ōrum, n (gr. ϑεσμοφόρια) tezmofórije, praznik na čast Demetri kot zakonodajalki: Serv., Arn., Graeci lygon vocant, alias agnon, quoniam matronae Thesmophoriis Atheniensium castitatem custodientes his foliis cubitus sibi sternunt Plin., Cereri sacrum instituit (sc. Triptolemus) quae Thesmophoria Graece dicuntur Hyg.
Opomba: Arn. in Hyg. zamenjujeta praznik z elevzinijami (elevzinskim praznikom, elevzinskimi misteriji).
Zadetki iskanja
- trīcēsimus (trīcēnsimus, poklas. tudi trīgēsimus) 3 (trīgintā) trideseti: dies, annus Ci., tricesimum annum agens L., annus a tricesimo tertius Aur.; subst. trīcēsima -ae, f (sc. dies) trideseti dan = veliki šabat ali (po drugih) praznik mlaja pri Judih: hodie tricesima, sabbata (asindet.) H. mlaj in sobota, torej dvojen praznik.
- tridnevn|i [é] (-a, -o) Dreitage- (praznik das Dreitagefest, strnišče der Dreitagebart)
- triennia -ium, n (sc. sacra; trēs in annus) triénije, vsako tretje leto obhajan Bakhov praznik (= trietērica sacra): thyrso Ismariae celebrant repetita triennia bacchae O.
- trietēricus 3 (tuj. τριετηρικός) vsako tretje leto (= vsaki dve leti) se vršeč, vsako tretje leto (= vsaki dve leti) se ponavljajoč, vsako tretje leto (= vsaki dve leti) obhajan: trieterica sacra (orgia) O. trietêrije, Bakhov praznik, ki so ga obhajali vsaki dve leti = subst. trietērica -ōrum, n (= triennia) trietêrije: O., Stat., Hyg.
- trietēris -idis, acc. -ida, f (tuj. τριετηρίς)
1. tri leta, obdobje (doba) treh let, triletje (troletje) (čisto lat. triennium): Mart., Stat., Aus.
2. trietêrida = triletnica, vsako tretje leto (= vsaki dve leti) obhajano slavje, npr.
a) Bakhov praznik: Dionysius, a quo Trieterides constitutae putantur Ci.
b) nemejske igre: Stat. - tríje three
ob treh at 3 o'clock
sv. Trije kralji religija (praznik) (the feast of) the Epiphany, Twelfth Night
sv. trije kralji the Three Wise Men, the Three Kings, the Magi - trinité [trinite] féminin, religion trojica
la Trinité praznik sv. Trojice
(familier) à Pâques ou à la Trinité nikoli
la Trinité cerkev sv. Trojice v Parizu - valentine [vǽləntain] samostalnik
veselo ali ljubezensko pisemce ali slika, ki se pošlje (večinoma anonimno) osebi nasprotnega spola (izvoljencu ali izvoljenki) na dan sv. Valentina (14. februarja); na dan sv. Valentina izbrani izvoljenec (-nka); izvoljenec, -nka
wired valentine telegramski pozdrav na dan sv. Valentina
St Valentine's Day dan (praznik) sv. Valentina (14. februar) - velika noč stalna zveza
(krščanski praznik) ▸ húsvét - velika sobota stalna zveza
(krščanski praznik) ▸ nagyszombat - veliki četrtek stalna zveza
(krščanski praznik) ▸ nagycsütörtök [keresztény ünnep] - veliki petek stalna zveza
(krščanski praznik) ▸ nagypéntek - veliki ponedeljek stalna zveza
(krščanski praznik) ▸ nagyhétfő
Sopomenke: velikonočni ponedeljek - velikonočna nedelja stalna zveza
(krščanski praznik) ▸ húsvétvasárnap - velikonočni petek stalna zveza
(krščanski praznik) ▸ nagypéntek - velikonočni ponedeljek stalna zveza
(krščanski praznik) ▸ húsvéthétfő
Sopomenke: veliki ponedeljek - vérski (-a -o) adj. religioso, di religione, della fede:
verski nauk dottrina della fede
verski praznik festa religiosa
verske vojne guerre di religione
verska dogma dogma di fede
verska družina congregazione
verska ločina setta
verska resnica verità di fede
verski voditelj (v Indiji) guru - Vertumnus1 in Vortumnus -ī, m (etr. izvora) Vertúmnus, Vortúmnus, bog menjave letnih časov in trgovine, zato je stal njegov kip (signum Vertumni) v Rimu tam, kjer sta se stikali dve trgovsko izjemno živahni središči, vicus Tuscus in forum Romanum; tam so bile tudi najbolj obiskovane knjigarne: Varr., L., Ci., H., O., Pr., Col. (poet.); pl.: Vertumnis, quotquot sunt, natus iniquis H. zadet od jeze vseh bogov spremenljivosti (o nekem vetrnjaku). — Od tod Vertumnālia (Vortumnālia) -ium, n vertumnálije (vortumnálije), bogu Vortumnu na čast (menda 23. oktobra) obhajan praznik, nekak zahvalni praznik (zahvalna dožetnica): Varr. (?).
- Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)
1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.
2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. — Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči.