Franja

mùžik -ā -ō mužik, ruski kmet pod carizmom

najétje s uzimanje u najam, pod najam, pod kiriju

needle-bath [ní:dlba:ɵ] samostalnik
pršna kopel pod krožno prho

nèzastrážen -a -o neosiguran, neobezbijeđen (-beđ-) stražom, nestavljen pod stražu: -i ujetniki

nicher [niše] verbe intransitif, verbe transitif gnezditi, gnezdo graditi; familier stanovati; pod streho spraviti

se nicher vgnezditi se; figuré naseliti se

niveaulos pod vsakim nivojem; Mensch: brez formata

noctū (analogno po diū iz nox tvorjen loc. = nocte; prim. noctulūcus) ponoči, pod okriljem noči

1. kot subst. le predklas: hāc noctu, quā noctu Pl., Enn., noctu concubiā Enn., in sereno noctu Ca., noctu multa domum dimitti Quadr.

2. v klas. lat. zgolj adv. (naspr. diu, klas. interdiu): Pl., Ter., Ca., Lab., Lucr., Ci., S., C., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Auct. b. Afr., L., H., Pr., Tib. idr., noctu lucuque (= luceque) Varr., quotiens illum lux noctu aliquid describere ingressum, quotiens nox oppressit Ci., noctu ligna contulerunt N., noctu diuque Tit. fr., S. fr., noctu an interdiu Corn., nonnumquam interdiu, saepius noctu C., vesperā aut noctu Suet., noctu dieque Aur.

ob-sidēo -ēre -sēdī -sessum (ob in sedēre)

I. intr. kje sedeti, zadrževati se, muditi se: servi ne obsideant Pl. (Poen. prol.), o. domi Ter., in limine Val. Fl. —

II. trans.

1. ob, na čem, pred čim sedeti, stati, muditi se, zadrževati se, bivati: Sil., aram Pl., rana stagna obsident Plin., pollo, qui umbilicum terrarum obsides Poeta ap. Ci. ki prebivaš v središču Zemlje.

2. kaj zajeto (za)držati, imeti, pod stražo imeti, (za)stražiti, oblegati, obstopiti (obstopati), obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), zaje(ma)ti (z vojsko): S., Iuv., Vell., Aur. idr., vias Ci., itinera Cu., omnes aditūs Iust., Ci., milites ab hostibus obsidebantur N., urbs diu obsessa Cu., Capua obsidebatur (oblegati) acrius quam oppugnabatur (naskakovati); tako tudi: consiliis ab oppugnandā urbe ad obsidendam versis L., totam Italiam suis opibus obsidere atque occupare Ci.; occ. držati v obsednem stanju: Dionysius arcem munierat ad urbem obsidendam N.

3. metaf.
a) zasesti (zasedati), zaje(ma)ti, zavze(ma)ti, imeti v oblasti, v posesti: Aur., corporibus omnis obsidetur locus Ci., obsidet aequor Atlas Sil., tellus obsessa colono Tib., palus obsessa salictis O. = obsajeno z vrbovjem; pren. = zavze(ma)ti, prevze(ma)ti: cum obsideri aures a fratre cerneret L. ko je gledal, kako ga brat kar naprej mori (gluši, nadleguje), o. animum alicuius Iust., feras mentes ira obsidet Petr., (sc. auditor) ab oratore iam obsessus est Ci. je že ves prevzet.
b) prežati na kaj, paziti na kaj, zalezovati koga, kaj, čakati na priložnost za kaj: rostra Ci., stuprum Ci. na priložnost za ljubezensko doživetje.
c) zožiti (zoževati), utesniti (utesnjevati), stisniti (stiskati): fauces obsessae V. zoženo, oteklo, obsessum frigore corpus O. od mraza prevzeto, premraženo, tribunatus obsessus Ci. utesnjen = omejen, zavrt, oviran, omnibus rebus obsessi C. v vseh pogledih pod pritiskom, pectora tantis obsessa malis Sen. tr.

ob-sīgnō -āre -āvī -ātum (ob in signāre)

1. pečatiti, opečatiti, zapečatiti, podpečatiti: epistulam Pl., Ci. idr., anulo o. tabulas Pl., litteras anuli gemmā Cu., litteras publico signo Ci. listine z državnim pečatom; occ.
a) kako listino, obtožnico, oporoko idr. kot priča podpečatiti, svoj pečat pritisniti pod kako listino (prim. obsīgnātor): testamentum obsignavi cum Clodio Ci., tabulas Ci., cum aliquo contra aliquem o. litteras Ci. s kom podpisati (in podpečatiti) obtožnico zoper koga, kot sotožnik podati tožbo zoper koga; šalj.: testificari, tabellas obsignare velle Ci. (Pis. 69) hoteti pritegniti priče ter dati (narediti) pravilen, s podpisom in pečatom overjen zapisnik (o Epikurovem nauku, da bi se ga (ker mu je bil všeč) ne dalo preklicati in se mu odtegniti); od tod metaf.: tabellis obsignatis mecum agis Ci. ti me obravnavaš kakor na podlagi od prič podpečatenih listin, tria agri iugera pro amico ad aerarium o. Val. Max. zastaviti s podpisano in podpečateno listino.
b) stvari in pisma kakega obtoženca zapečatiti: Ci. (Verr. 2, 1, 50).

2. vtisniti (vtiskovati): formam verbi Lucr. da(ja)ti obliko besede, illud in his obsignatum rebus habere convenit (z ACI) Lucr. vtisniti si v glavo (v spomin), zapomniti si.

oc-clūdō -ere -clūsī -clūsum (ob in claudere)

1. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): tabernas Varr., ostium, aedes Pl., occlusis tabernis quaestus minui solet Ci., post tergum ostium Vulg., aures ceris Amm. zamašiti si (da ne bi slišal); metaf. aures Ap. zapreti (zapirati), (za)mašiti ušesa.

2. koga ali kaj kam zapreti (zapirati), pod ključ da(ja)ti, zakleniti (zaklepati): aliquem apud se, domi Pl., furax servus, cui nihil sit obsignatum nec occlusum Ci.

3. metaf. ovreti (ovirati), zapreti (zapirati), preprečiti (preprečevati): dum eius lubido occlusa est contumeliis Ter. ji je pot zaprta, occlusti (sinkop. pf. = occlusisti) linguam Pl. ukrotil si (obrzdal si) jezik. — Od tod adj. pt. pf. occlūsus 3 zaprt, metaf. = zaprtega srca, vase zaprt, tih, redkobeseden: occlusiorem habeant stultiloquentiam Pl., ostium occlusissimum Pl., obtunsus, hebetior et obclusior Isid.

off-peak [ɔ́:fpi:k] pridevnik
ki je pod vrhom; ki ni v času prometnih konic

elektrika off-peak tariff nočna tarifa

òkno s, mn. ȍkna in òkna rod. ȍkānā in okánā
1. okno, lina
2. šipa: na prozoru su razlupana -a, kupiti nova -a za prozore
3. jašek: okno u rudniku
4. predal v kašči: prebacivati žito iz jednoga -a u drugo
5. odprtina, skozi katero teče iz mlinske zajeze voda v žleb
6. odprtina pod lokom mostu
7. vrelec: on nade okno vode hladne

ȍko ȍka s, mn. ȍči, rod. òčijū in òčī, daj. òčima, tož. ȍči in òka
1. oko: vidjeti što svojim očima; gledati komu u oči; ići komu s očiju; ocijeniti nešto od oka; biti kome trn u oku; bacati, baciti kome pijesak, prašinu, pepeo u oči; biti nekome na oku, na očima biti komu na očeh; biti momak od oka biti fant od fare; biti s nekim kao luk i oči ne se razumeti s kom; izvaditi kome oči iztakniti komu oči; vrana vrani oči ne vadi vrana vrani ne izkljuje oči; gledati pravo u oči gledati naravnost v oči; gledati smrti u oči; dati nešto na lijepe oči; daleko od očiju, daleko od srca; gutati očima požirati z očmi; ovaj bi zavadio dva oka u glavi ta je velik spletkar; zapeti za oko pasti v oči; sad mi je puklo pred očima sedaj so se mi odprle oči; iz oka iz boka kakor koli, za vsako ceno
2. tih, miren vrelec
3. mesto v jezeru s podvodnim vrelcem
4. oko: oka na grani, na drvetu
5. predal v kašči: oka su prepuna žita; ambarska oka
6. odprtina pod lokom mostu: oko kod mosta
7. linica na vratih, gl. tudi špijunka
8. oko: oko u mreže
9. sence: slijepo oko
10. kurje oko kurje oko
11. oko, cepič: cijepljenje, cepljenje, kalemljenje na oko

okríliti òkrīlīm vzeti pod okrilje, v varstvo

olóvnice ž mn. svinčene ječe pod doževo palačo v Benetkah, piombi

olúščiti to shell; to husk; (fižol) to pod; to scale

olúščiti mandlje to scale almonds
olúščiti grah to shell peas
olúščiti se to shell off, (o koži) to peel (off), to flake (off); to scale (off)

open-air [óupənɛ́ə] pridevnik
na prostem, pod milim nebom

open-air swimming pool bazen na prostem, odprt bazen

opīnor -ārī -ātus sum (najbrž denominativ iz *opiō(n)- ōnis mnenje, pričakovanje, soobl. k optiō -ōnis [prim. optiō in optō], prim. lat. in-opīnus, nec-opīnus) domnevati, domišljati si, dozdevati se komu, meniti, misliti, soditi, imeti v mislih, ocenjevati, predstavljati si (naspr. compertum habeo, affirmo, pro certo habeo, scio): se non opinari, sed scire dicit Ci., loquor, ut opinor Ci., parva opinatu Plin.; z acc.: sapientem saepe aliquid opinari, quod nesciat Ci., quod ego non magis somniabam neque opinabar Pl.; z ACI: deos esse naturā opinamur Ci.; z de = zamisliti si kaj in to (zamisel) izreči, izreči (izrekati) svoje mnenje (svojo sodbo), soditi o kom, čem: Gell., de vobis hic ordo opinatur non secus ac de acerrimis hostibus Ci., durius de rege Iust., de aliquo male Suet.; pogosto kot vrinjeni stavek ut opinor Kom., cum vidisset monile, ut opinor, et auro Ci., verum, ut opinor Ci. ali seveda, tudi samo opinor: H., illa, opinor, tu quoque concedis levia Ci. menim, menda; v vprašanju tudi = kaj ne? Kom., Ci. Pt. pf. opīnātus 3 s pass. pomenom (od star. act. soobl. opīnāre)

1. domišljen, namišljen, dozdeven, navidezen: opinata bona, mala Ci., vestra sunt irreligiose opinata Arn.

2. imeniten, sloveč, slaven: certamen Amm., opinatissima civitas Vulg., Cass. — Toda: nova spe id ausos opinatus Suet. (od dep. opīnārī) pod pretvezo trdeč. — Ixpt. nec opīnāns, nec opīnātus, gl. necopīnāns, necopīnātus.

opŕhati -am
1. oprati, okupati pod tušem, istuširati: oprhati otroka; oprhati se z vročo vodo
2. lakim udarcima otresti: oprhati drobtine s krila; oprhati si sneg z obleke

òpršnjāk m podbradnik, prtiček za pod brado: stavili su mu pri ručku opršnjak kao bebici