Franja

Zadetki iskanja

  • klobuk moški spol (-a …) der Hut, -hut (kardinalski Kardinalshut, klobučevinast Filzhut, knežji Fürstenhut, lovski Jägerhut, železni Eisenhut)
    …klobuka/klobuku/klobuke Hut-
    (model das Hutmodell, oblika die Hutform, velikost die Hutgröße, kljuka za der Huthaken, polička za die Hutablage, prodajalna das Hutgeschäft, trak na das Hutband); živalstvo, zoologija Capulus: die Hutschnecke
    madžarski klobuk die Ungarn-Kappe
    morski klobuk die Qualle
    rastlinstvo, botanika zlati klobuk die Türkenbund-Lilie
    figurativno klobuk dol! Hut ab!
    vtakniti (si) kaj za klobuk (sich) (etwas) an den Hut stecken
  • klobúk hat

    damski klobúk bonnet
    mehak klobúk soft (felt) hat
    trd klobúk hard hat
    sklopni klobúk opera hat
    žameten klobúk velour hat
    morski klobúk zoologija jellyfish
    s klobúkom na glavi with one's hat on
    klobúk dol pred X, pred njim! hats off to X, to him!
    dotakniti se klobúka v pozdrav to touch one's hat
    nadeti si klobúk to put on one's hat
    sneti klobúk pred kom to take one's hat off to someone
  • klobúk (-a) m

    1. obl. cappello:
    dati klobuk na glavo mettersi il cappello
    dvigniti klobuk v pozdrav togliersi il cappello in segno di saluto
    potisniti si klobuk na glavo calarsi il cappello in testa
    krajci klobuka falde, tese del cappello
    tovarna klobukov cappellificio
    škatla za klobuke cappelliera
    mehek, trd klobuk cappello floscio, duro
    kardinalski klobuk cappello cardinalizio
    damski klobuk cappellino
    slamnat klobuk paglietta
    klobuk na tri roglje (trirogelnik) tricorno
    šalj. klobuk s širokimi krajci teglia
    klobuk s perjanico moschettiera

    2. (zgornji del gobe) cappello

    3. (klobuku podoben del česa) cappello
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. klobuke dol far tanto di cappello
    gledati izpod klobuka guardare con occhio bieco, torvo
    pog. imeti ga pod klobukom essere brillo
    pog. imeti jih pod klobukom essere sbarazzino
    pren. pog. to si lahko za klobuk vtakneš questo puoi tenertelo
    agr. klobuk (kar se nabere na površini pri alkoholnem vrenju) cappello
    zool. morski klobuk (meduza) medusa
    bot. zlati klobuk giglio gentile, martagone (Lilium martagon)
  • križ2 moški spol (-a …) usmrtilno mučilo; krščanski simbol: das Kreuz (grški griechisches, ruski russisches, lorenski Lothringer), -kreuz (Andrejev Andreaskreuz, deteljičasti Kleeblattkreuz, Lazaruskreuz, na čelu sprevoda das Vortragkreuz, sv. Antona Antoniuskreuz, locnasti Henkelkreuz, nagrobni Grabkreuz, na oltarju Altarkreuz, papeški Papstkreuz, pasijonski Passionskreuz, Petrov Petruskreuz, triumfni Triumphkreuz, viličasti Gabelkreuz, Schächerkreuz, Deichselkreuz)
    malteški križ Malteser Kreuz
    …križa Kreuz-
    (snemanje s križa die Kreuzabnahme, znak das Kreuzzeichen, oltar Sv. križa der Kreuzaltar, Povišanje Sv. križa die Kreuzerhöhung, smrt na križu der Kreuzestod)
    pribiti na križ ans Kreuz schlagen/nageln
    viseti na križu am Kreuz hängen
    narediti križ ein Kreuz schlagen, sich bekreuzigen
    narediti križ čez kaj (etwas) in den Mond schreiben
    vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
    križ je z es ist ein Kreuz mit …
    figurativno imeti križe in težave z seine liebe (Mühe und) Not haben mit
    bati se česa kot hudič križa (etwas) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
    vsi križi so dol es ist die Hölle los
  • kuf|er moški spol (-ra …) ➞ → kovček
    imeti koga/česa poln kuf er (von jemandem/etwas) die Schnauze voll haben
    kufre gor, kufre dol rein in die Kartoffeln, raus aus den Kartoffeln
  • kúfer (-fra) m pog. (kovček) valigia:
    pren. kufre gor, kufre dol auffa!; e basta!
    pren. imeti česa, koga poln kufer essere stufo di, averne le tasche piene, essersene rotte le scatole; vulg. averne le palle rotte
  • kurbeln vrteti, sukati; einen Motor: zaganjati; in die Höhe kurbeln/nach unten kurbeln zapreti/odpreti, zvrteti gor/dol
  • long, ue [lɔ̃, g] adjectif dolg; dolgotrajen; počasen; redek (juha); adverbe dolgo, dolgo časa; masculin dolžina

    long de 5 mètres 5 m dolg
    long comme un jour sans pain neskončno dolg
    à la longue sčasoma
    à long terme dolgoročen
    de 3 mètres de long 3 metre dolg
    de long en large sem in tja, gor in dol
    de long en long vedno dalje, dljè
    de longue main (figuré) oddavna
    en long v dolžino, dolg
    en long et en large po dolžini in širini
    le long de vzdolž, ob
    tout le long de sa vie vse svoje življenje
    (tout) au long, tout du long (figuré) na dolgo in na široko, obširno
    tout le long de la journée ves dolgi dan
    à une longue échéance dolgoročno
    nous sommes amis de longue date smo dolgoletni prijatelji
    canon masculin à longue portée daljnometni top
    aller de long en large hoditi sem in tja, gor in dol
    avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv, biti vplivna oseba
    en dire long mnogo govoriti, povedati o
    son attitude en dit long njegovo zadržanje pove vse o tem, je dovolj jasno glede tega
    être long dolgo trajati
    être long à venir (dolgo) se pustiti čakati
    faire long feu vleči se, ne biti ne konca ne kraja (česa)
    en savoir long sur dobro se spoznati na, mnogo vedeti o
    tomber de tout son long pasti po vsej svoji dolžini
  • mériti (-im)

    A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti

    1. tr. misurare:
    meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
    meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
    (ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
    meriti čas cronometrare
    meriti razdalje s telemetrom telemetrare
    ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole

    2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
    moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
    sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri

    3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
    meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato

    4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
    ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà

    5. pren. (hoditi) misurare:
    meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo

    6. meriti na accennare, alludere:
    na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
    ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
    pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
    pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
    meriti svoje moči misurarsi, gareggiare

    B) mériti se (-im se) imperf. refl.

    1. misurarsi, competere

    2. gareggiare con
  • misurare

    A) v. tr. (pres. misuro)

    1. meriti:
    misurare a occhio pomeriti na oko
    misurare la stanza pren. iti gor in dol po sobi
    misurare un colpo dobro zadeti
    misurare il vestito pomeriti obleko

    2. pren. oceniti, ocenjevati; presoditi, presojati; pretehtati:
    misurare le difficoltà presojati, tehtati težave
    misurare le parole pren. tehtati besede

    B) v. intr. meriti

    C) ➞ misurarsi v. rifl. (pres. mi misuro)

    1. biti umerjen, zmeren (v)

    2. pren. pomeriti se (s)
  • mo|či1 [ó] (morem)

    1. können, -können (dol hinunterkönnen, herunterkönnen, gor hinaufkönnen, heraufkönnen, mimo vorbeikönnen, naprej weiterkönnen, nazaj zurückkönnen, noter hereinkönnen, preko hinüberkönnen, herüberkönnen, proč fortkönnen, tja hinkönnen, sem herkönnen, skozi durchkönnen, skupaj [zueinanderkönnen] zueinander können, stran wegkönnen, ven hinauskönnen, herauskönnen, oditi/odtrgati se loskönnen)
    kaj morem za to was kann ich dafür

    2. (biti sposoben) vermögen zu (ne more me prepričati er vermag es nicht, mich zu überzeugen; samo malo se jih je moglo rešiti nur wenige vermochten sich zu retten)
    moči/ne moči … -fähig/ -unfähig sein (ne moči leteti flugunfähig sein …); imstande/außerstande sein (zu), etwas [fertigbringen] fertig bringen (tega ne morem ich bringe es nicht fertig)

    3.
    ne moči iz objektivnih razlogov: nicht in der Lage sein (zu)

    4.
    ne moči (ne marati) nicht leiden können

    5.
    mogel/mogla/moglo bi … (utegne) es könnte/dürfte …

    6.
    moči komu anhaben können (nič mi ne morejo sie können mir nichts anhaben)

    7.
    ne moči si kaj, da ne bi … nicht umhin können zu
    | ➞ → leteti, razumeti …
  • molly [mɔ́lij] samostalnik
    mehkužnež, slabič

    Molly Maguire član skrivne irske zveze v Pennsylvaniji (dol. 1877)
  • mora|ti [ó] (-m) müssen, zaradi moralnih, zunanjih obveznosti: sollen; haben zu (moram govoriti s teboj : ich habe mit dir zu reden); (biti prisiljen) sich genötigt sehen zu; (čez hinübermüssen, hinübersollen, dol hinuntermüssen, hinuntersollen, heruntermüssen, domov heimmüssen, gor hinaufmüsssen, hinaufsollen, mimo vorbeimüssen, naprej weitermüssen, weitersollen, nazaj zurückmüssen, zurücksollen, noter hereinmüssen, hineinmüssen, hereinsollen, hineinsollen, proč wegmüssen, fortmüssen, skozi durchmüssen, hindurchmüssen, stran wegmüssen, wegsollen, fortsollen, tja hinsollen, hinmüssen, ven hinausmüssen, hinaussollen, herausmüssen, heraussollen)
    morati na potrebo mal müssen, nötig müssen, wohin müssen, na malo potrebo klein müssen
    moral bi ich sollte, ich [müßte] müsste
    tu ni vse, kot bi moralo biti das geht nicht mit rechten Dingen zu
  • morir [-ue-, pp muerto] umreti, odmirati, prenehati

    morir a manos de asesino biti umorjen
    morir de frio umreti od mraza
    morir de poca edad mlad umreti
    morir de risa pokati od smeha
    morir sin decir Jesús nenadoma umreti
    ¡muera! dol z njim!
    estar a morir con alg. biti s kom v smrtnem sovraštvu
    le gusta a morir strašno mu je všeč
    morirse umirati; otrpniti (ud); ugasniti (luč)
    morirse por a/c koprneti po, vroče želeti
    es para morirse de risa človek bi počil od smeha
  • mueras moški spol množina

    dar mueras vpiti »dol z ...! smrt ...!«
  • nagnati (nažênem) naganjati

    1. živino, ljudi ipd. kam: treiben, -treiben (dol hinuntertreiben, heruntertreiben, gor hinauftreiben, herauftreiben, noter hineintreiben, hereintreiben, ven hinaustreiben, heraustreiben, skupaj zusammentreiben, skozi durch etwas durchtreiben); s pretepanjem: -prügeln (noter hineinprügeln, hereinprügeln, ven hinausprügeln, herausprügeln, …)

    2. (napoditi) verjagen; (spoditi) koga: (jemanden) davonjagen, (jemandem) den [Laufpaß] Laufpass geben, (jemanden) hinauswerfen; iz hiše: (jemanden) aus dem Haus werfen

    3. k delu ipd.: antreiben, vzgojno: anhalten

    4.
    nagnati komu strah v kosti (jemanden) einschüchtern, (jemandem) Furcht einflößen/einjagen
  • naj2 veznik

    1. (da) damit (skrivaj, naj sosedje ne … verstohlen, damit die Nachbarn nicht …)
    pustiti, naj lassen + nedoločnik (pusti ga, naj gre/pove/poje … [laß] lass ihn gehen/aussprechen/aufessen)
    pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
    pustiti, naj gre svojo pot seinen eigenen Weg gehen lassen
    -lassen (naj leži [liegenlassen] liegen lassen, sedi [sitzenlassen] sitzen lassen)
    pustiti, naj spregovori orožje die Waffen sprechen lassen

    2. (da naj) zu (z nedoločnikom)
    prositi, naj bitten zu (prosil sem ga, naj pride ich bat ihn zu kommen), herbitten (ich bat ihn her); -bitten (prositi naj pride dol/gor/ven herunterbitten/heraufbitten/ herausbitten …)

    3. (če) wenn; sollte (naj te kdo sliši, pa … wenn dich jemand hört, sollte dich jemand hören, schon …)
    naj je/bo X ali Y … sei es X oder Y, es mag X oder Y sein (naj je/bo kruh svež ali suh, … sei das Brot frisch oder alt, …/das Brot mag frisch oder alt sein, …)
    grožnja: sollen (naj samo pride! soll er nur kommen!)

    4.
    naj še tako … sosehr … auch
  • naj|ti1 (-dem) finden, auffinden (ponovno [wiederfinden] wieder finden, dol/gor/nazaj … herunterfinden/hinauffinden/zurückfinden …); vorfinden; ponesrečence pod ruševinami, plazovi ipd.: bergen
    najti (pot) ven (iz) herausfinden (aus)
    najti pot v den Eingang finden, figurativno Eingang finden (in)
    najti doma človeka: antreffen
    ki ga ni mogoče najti unauffindbar
    figurativno ne najti besed nach Worten ringen
    ne najdem besed ich bin sprachlos, mir fehlen die Worte
    ne najti milosti v (čigavih) očeh vor jemandes Augen keine Gnade finden
    najti svoj mir zur Ruhe kommen
  • nakovalce samostalnik
    1. anatomija (slušna koščica) ▸ üllő
    Srednje uho je votlina v kateri ležijo tri slušne koščice: kladivce, nakovalce in stremence. ▸ A középső fül egy üreg, amelyben a három hallócsont – a kalapács, az üllő és a kengyel – található.

    2. (majhen kovinski podstavek) ▸ üllő
    Segrel je drobtinico železa in jo položil na nakovalce. ▸ Felmelegített egy morzsányi vasat és az üllőre helyezte.
    Pri zamahovanju z roko gor in dol kladivce navadno tolče po obeh straneh nakovalca. ▸ A kar fel- és lefelé lendítésekor az apró kalapács általában az üllő mindkét oldalát üti.
  • nes|ti1 [ê] (-em) prinesti

    1. tragen (kam hintragen, ven hinaustragen, dol hinuntertragen, gor hinauftragen, hochtragen, naprej vortragen, nazaj zurücktragen, noter hineintragen, skozi durchtragen) (tudi figurativno puška, glas)

    2. (donašati) tragen, erbringen

    3. kure: Eier legen

    4.
    nesti Xa (biti boljši) den X in den Schatten stellen/in die Tasche stecken

    5.
    nesti k ustom an den Mund setzen

    6.
    nesti ga (dobro) (viel) Alkohol vertragen

    7.
    kar nesejo noge was die Beine hergeben