Franja

lancetta f

1. pomanjš. od ➞ lancia suličica

2. urni kazalec

3. med. lanceta, majhen kirurški nož

4. hist. puščalo

5. divji tulipan

lòmljava ž
1. ropot, grmenje, pok: zrno prsne sa zaglušujućom -om
2. zmeda, kolobocija: tu nastade čitava lomljava
3. divji tek, dirka: lomljava preko ograda
4. duševni boj: u njegovoj unutrašnjosti je nastala lomljava; ljubavna lomljava

lovòkradica m lovski tat, divji lovec

lovòkrađa ž lovska tatvina, divji lov

lurcher [lə́:čə] samostalnik
tat, goljuf; vohljač, vohun; divji lovec; lovski pes (križanec)

lychnis -idis, f (gr. λυχνίς) sveteča: puellae Fulg. s svetilkami; kot subst.

1. líhnid(a), dragulj ognjene barve: Plin.

2. bot. líhnida, vrsta vrtnice z ognjenordečim cvetom: Plin.

3. bot. lychnis agria divji odolin: Plin.

mȁkalj -klja m divji mak, poljski mak

mallard [mǽləd] samostalnik
zoologija divja raca, divji racman; meso divje race

mālobathron in mālobathrum (mālabathrum) -ī, n (izpos. gr. τὸ μαλόβαϑρον, skr. tamālapat(t)ram „list (rastline) tamale“)

1. bot. divji cimet, tamala (Laurus cassia Linn.) ali (po mnenju drugih) bétel (Piper betle Linn.), indijska (po Plin. tudi v Siriji rastoča) samorasla rastl., iz katere so pridobivali dragoceno mazilno olje: Plin., Sid.

2. meton. mazilno olje iz divjega cimeta (ali betela): H., Cels., Plin. — Od tod adj. mālobathrinus 3 (gl. mālobathrinus).

marcassin [markasɛ̃] masculin divji prašiček (starosti do 1 leta)

mistréţ -i m divji prašič

moly [móuli] samostalnik
botanika divji česen
mitologija protičarobna zel

mountaincock [máuntinkɔk] samostalnik
zoologija divji petelin

mustang [mʌ́stæə] samostalnik
zoologija mustang, na pol divji ameriški konj

mùstang m (indijan.; špan. mesteno) mustang, pol divji konj severnoamer. prerij

oatgrass [óutgra:s] samostalnik
botanika divji oves, ovsu podobna trava

onager ( onagrus: Varr.) -grī, m (izpos. ὄναγρος)

1. divji osel (čisto lat. asinus ferus): V., Col., Plin., Petr., Mart., Suet., Cels., Vulg.

2. metaf. ónager, metalnica, s katero so metali kamenje: Veg., Amm.

onagre [ɔnagr] masculin divji osel; (nekoč) metalni stroj

onīros -ī, m (gr. ὄνειρος sen) bot. divji mak (ki uspava): Ap. h.

ōrco m (pl. -chi)

1. mitol. had, podzemlje

2. strašilo, divji mož (v ljudskih pravljicah)

3. pren. strašilo, spaka, grdun:
sembrare un orco izgledati kot strašilo
voce da orco zamolkel glas

4. zool.
orco marino žametna raca (Melanitta fusca)