motíti (mótim)
A) imperf. ➞ zmotiti
1. disturbare (tudi ekst.); turbare:
motiti koga pri delu disturbare uno mentre lavora
neka tuja postaja moti sprejem una stazione straniera disturba l'ascolto
ali motim? disturbo?
prosim, ne dajte se motiti non si scomodi, per favore
ne moti! si prega di non disturbare
jur. motiti posest turbare il possesso
2. pren. ostacolare, intralciare
3. (kaziti, kvariti) guastare, sfigurare; viziare:
abs. ne moti non guasta, non vizia
4. pren. (povzročiti erotični nemir) turbare
5. pren. (varati, zavajati) ingannare
6. intrattenere;
motiti dekleta adescare, sedurre le ragazze
B) motíti se (-im se) imperf. refl.
1. sbagliare:
motiti se pri računanju sbagliare nei calcoli
2. (biti v zmoti) sbagliare, errare, travedere:
motiti se v sodbi errare nel giudizio
grozno, hudo, krepko se motiti sbagliare di grosso
motite se, če mislite to si sbaglia, se crede questo
3. (s smiselnim osebkom v dajalniku) girare la testa, avere le vertigini, il capogiro:
začelo se mi je motiti mi prese a girare la testa
moti se mi že, tako sem lačen ho una fame che mi viene il capogiro
Zadetki iskanja
- mrák (-a) m
1. crepuscolo, buio:
mrak se dela imbrunisce
prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
jutranji mrak albeggiare, alba
večerni mrak crepuscolo
proti mraku verso sera
delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda
2. buio, oscurità; nebbia:
mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza
3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione
4. oscurantismo; notte:
srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata - mre|ti [é] (-m)
1. sterben, hinsterben
ko bi ljudje ne mrli, bi že svet podrli gegen den Tod ist kein Kraut gewachsen
2. (koprneti) schmachten (za čim/po čem nach) - mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late
mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
na pol mŕtev half-dead
mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
že davno mŕtev dead and gone
stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
mŕtev jezik dead language
mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
mŕtva kopriva dead nettle
Mrtvo morje the Dead Sea
mŕtva sezona dead (ali off) season
mŕtva tišina dead silence
mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
mŕtev tir dead-end siding
mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
mŕtva veja dead branch
mŕtva teža dead weight
mŕtva straža vojska forlorn hope
mŕtev prostor dead area
mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
delati se mrtvega to feign death, to sham dead
pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks - mrzlica samostalnik
1. (bolezenski simptom) ▸ hidegrázás, hideglelésnapad mrzlice ▸ hidegrázásrohammrzlica in temperatura ▸ hidegrázás és lázTrese me mrzlica, zavijem se v odejo. ▸ Ráz a hideg, takaróba burkolózom.
Bolezen se je začela z mrzlico, hitro je sledila omotičnost, zdravniki niso znali pomagati. ▸ A betegség hidegrázással kezdődött, melyet hamarosan szédülés követett, és az orvosok nem tudtak segíteni.
2. (bolezen) ▸ malária, lázrohammrzlica razsaja ▸ terjed a maláriaposledica mrzlice ▸ malária következményeMrzlica je nevarna, saj lahko povzroči hude krvavitve in smrt. ▸ A malária veszélyes, mert súlyos vérzést és halált okozhat.
Najmanj poldrugi milijon prebivalcev je podlegel lakoti, koleri, mrzlici ali tifusu. ▸ Legalább másfél millió lakos halt meg éhínség, kolera, malária vagy tífusz következtében.
Povezane iztočnice: hemoragična mrzlica, mišja mrzlica, rumena mrzlica, poporodna mrzlica
3. (o povečanem zanimanju) ▸ láznakupovalna mrzlica ▸ vásárlási lázpotrošniška mrzlica ▸ fogyasztási láznakupna mrzlica ▸ vásárlási láznogometna mrzlica ▸ futball-lázkošarkarska mrzlica ▸ kosárlabdalázKošarkarska mrzlica je v slovenski prestolnici znova na vrhuncu. ▸ A szlovén fővárosban ismét tetőfokára hágott a kosárlabdaláz.loterijska mrzlica ▸ lottólázpredvolilna mrzlica ▸ előválasztási láznaftna mrzlica ▸ olajlázVes svet je zajela mrzlica sezonskih razprodaj. ▸ A világ a szezonális kiárusítások lázában ég.
Povezane iztočnice: zlata mrzlica
4. (o vznemirjenju ali živčnosti) ▸ lázpotovalna mrzlica ▸ utazási lázSamo da bi čimprej odpotovali, saj se me je že lotila potovalna mrzlica. ▸ Csak minél előbb utazzunk el, hiszen már úrrá lett rajtam az utazási láz.tekmovalna mrzlica ▸ versenylázSpal nisem skoraj nič, očitno mi je tekmovalna mrzlica zlezla pod kožo. ▸ Szinte szemhunyást sem aludtam, egyértelműen hatalmába kerített a versenyláz. - mudíti (-ím)
A) imperf. trattenere, importunare:
ne bom vas mudil, samo nekaj bi vas prosil non vorrei importunarvi, vi pregherei soltanto...
B) mudíti se (-ím se) imperf. refl.
1. aver fretta, aver premura:
mudi se mi na vlak, v službo ho fretta di prendere il treno, di andare al lavoro
impers. kar počasi, saj se ne mudi piano, tanto non c'è fretta
2. muditi se s, z trattenersi, soffermarsi con, perdere tempo con:
imam dosti dela, ne utegnem se muditi z vami ho molto da fare e non mi posso trattenere con voi
3. soggiornare, essere, trovarsi:
skupina tujih strokovnjakov se že dalj časa mudi v naši državi un gruppo di tecnici stranieri si trova già da vario tempo nel nostro Paese - mumija samostalnik
1. (mumificirano truplo) ▸ múmiaodkriti mumijo ▸ múmiát felfedezegipčanska mumija ▸ egyiptomi múmiaživalska mumija ▸ állatmúmiamumija faraona ▸ fáraó múmiájabalzamiranje mumij ▸ múmia bebalzsamozásarestavriranje mumije ▸ múmia restaurálásadobro ohranjena mumija ▸ jól megőrződött múmiamumija svečenika ▸ pap múmiájaobdukcija mumije ▸ múmia boncolásahraniti mumijo ▸ múmiát megőrizLedeniška mumija Ötzi, stara prek 5400 let, je razstavljena v južnotirolskem arheološkem muzeju. ▸ A több mint 5.400 éves Ötzi jégkori múmia a Dél-tiroli Régészeti Múzeumban látható.
2. ponavadi v množini, sadjarstvo (posušen plod) ▸ múmiasadne mumije ▸ gyümölcsmúmiaOkuženo listje in sadne mumije, ki so ostali na drevju, potrgamo in sežgemo. ▸ A fán maradt fertőzött leveleket és gyümölcsmúmiákat tépjük le és égessük el.
3. izraža negativen odnos (o zastarelosti) ▸ múmiapolitična mumija ▸ politikai múmiaV Peugeotovi paleti skuterjev je ta model že prava mumija, tako po letih kot po lastnostih. ▸ A Peugeot robogópalettáján ez a modell mind a korát, mind pedig a tulajdonságait tekintve már igazi múmiának számít.
Samo da ne bo spet kaka univerzitetna mumija predavala. ▸ Csak nehogy megint valamilyen egyetemi múmia tartson előadást. - muzej samostalnik
1. (kulturna ustanova) ▸ múzeummestni muzej ▸ városi múzeummuzej umetnosti ▸ képzőművészeti múzeumdirektor muzeja ▸ múzeumigazgatózbirka muzeja ▸ múzeum gyűjteményekustos muzeja ▸ múzeum kurátoravstopnica za muzej ▸ múzeumbelépő, kontrastivno zanimivo múzeumi belépőustanovitev muzeja ▸ múzeum alapításaodprtje muzeja ▸ múzeum megnyitásagalerija muzeja ▸ múzeum galériájaogled muzeja ▸ múzeum megtekintéseogledati si muzej ▸ múzeumot megtekintobisk muzeja ▸ múzeumlátogatásobiskovalci muzeja ▸ múzeum látogatói, múzeumlátogatókrazstava v muzeju ▸ kiállítás a múzeumban, tárlat a múzeumbanprostori muzeja ▸ múzeum helyiségeimuzej zgodovine ▸ történeti múzeumbiti na ogled v muzeju ▸ múzeumban láthatóumetnine v muzeju ▸ műalkotások a múzeumbangradnja muzeja ▸ múzeum építésepostaviti muzej ▸ múzeum felállításavstop v muzej ▸ belépés a múzeumbasprehod po muzeju ▸ séta a múzeumbanvdreti v muzej ▸ múzeumba betörpark pred muzejem ▸ múzeum előtti parkhoditi po muzeju ▸ múzeumba járspremeniti v muzej ▸ múzeumot kialakítRudnik svinca in cinka v Mežici ni povsem zaprt, saj so ga spremenili v muzej. ▸ A mežicai ólom- és cinkbányát nem zárták be teljesen, mivel múzeumot alakítottak ki belőle.preoblikovati v muzej ▸ múzeummá átalakítDel hodnika so preoblikovali v muzej in v njem namestili kar 1200 eksponatov ikonografske zbirke. ▸ A folyosó egy részét múzeummá alakították át, ahol az ikonográfiai gyűjtemény 1.200 kiállítási tárgyát helyezték el.
V Kobaridu smo si ogledali muzej 1. svetovne vojne. ▸ Kobaridban megtekintettük az 1. világháborús múzeumot.
Povezane iztočnice: šolski muzej
2. (zbirka) ▸ múzeumzasebni muzej ▸ magánmúzeumSkoraj vse predmete, ki so razstavljeni v zasebnem muzeju, je izkopal sam. ▸ A magánmúzeumban kiállított tárgyak szinte mindegyikét ő ásta ki.mini muzej ▸ mini múzeumSkoraj vsak zbiratelj ima doma že kakšen mini muzej, ki ga z veseljem razkazuje. ▸ Szinte minden gyűjtőnek van már otthon egy mini múzeuma, amelyet szívesen mutogat.premestitev muzeja ▸ múzeum áthelyezésenamestiti muzej ▸ kontrastivno zanimivo múzeum helyet kap, múzeum elhelyezéseMuzej so namestili v sodobni zgradbi, ki so jo zgradili na temeljih vhodne stavbe v rimske terme. ▸ A múzeum egy modern épületben kapott helyet, amely a római fürdő bejáratának alapjaira épült. - nà inter. (izraža presenečenje, nejevoljo) e, ed ecco; tac:
videti je bil tako zdrav, na, pa ga ni več med živimi sembrava così sano ed ecco che non è più tra i vivi
enkrat samkrat sem prečkal rdečo, na, in že me je oglobil prometnik una sola volta sono passato col rosso e tac! il vigile mi aspettava con la multa - na balin stalna zveza
(do golega) ▸ kopaszrapostrižen na balin ▸ tökkopaszra nyírtobrit na balin ▸ kopaszra borotváltostrižen na balin ▸ kopaszra nyírtostriči se na balin ▸ kopaszra nyiratkozik, kopaszra nyíratja a fejétobriti se na balin ▸ kopaszra borotválkozikNa koncu so se mi lasje svetlikali že skoraj zelenkasto in bila sem na tem, da se pobrijem na balin. ▸ A végén a hajam már szinte zöldesen csillogott, és azt fontolgattam, hogy kopaszra nyíratom.
Najučinkoviteje pa boste prikrili, da dobivate plešo, tako da se boste ostrigli na balin. ▸ A legjobb módja, hogy elrejtsd a kopaszodásodat, ha kopaszra nyíratod a fejed.
Na Danskem so po zmagi enemu mentorju obrile brke, drugega pa ostrigle na balin. ▸ Dániában a győzelem után leborotválták az egyik mentor bajszát, a másikat pedig kopaszra nyírták. - nabosti glagol
1. (natakniti; napičiti) ▸ felnyársal, felszúrnabosti na nabodalo ▸ nyársra felhúznabosti na palčko ▸ pálcikára felszúrnabosti na vilice ▸ villára felszúrnabosti na kol ▸ karóba húznabosti na roge ▸ felnyársalja a szarvávalnabosti se na kaj ▸ felnyársalja valamiSlanino zložite in jo izmenično z mesom in zelenjavo nabodite na nabodala. ▸ kontrastivno zanimivo A szalonnát a hússal és a zöldségekkel váltakozva tűzdelje fel a nyársra!
Na lesene palčke nabodite meso, gobe, mlado čebulo, ananas in papriko. ▸ A fapálcikára szúrja fel a hús, gombát, újhagymát, ananászt és paprikát!
45-letnik je padel in preden se je uspel pobrati, ga je bik že nabodel na roge. ▸ A 45 éves férfi elesett, és mielőtt sikerült volna feltápászkodnia, a bika már felnyársalta a szarvával.
Mož je padel v luknjo v zemlji in se nabodel na kole. ▸ kontrastivno zanimivo A férfi a földben lévő lyukba zuhant, és felnyársalták a karókba.
2. (narediti več vbodov) ▸ megszúrkálnabosti z vilicami ▸ villával megszurkálTesto nekajkrat nabodemo z vilicami ali zobotrebcem, da se med peko ne bo dvigovalo. ▸ A tésztát néhányszor villával vagy fogpiszkálóval megszúrkáljuk, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.
3. (zapičiti; vstaviti) ▸ megtűzdel, megspékel
Za čudovit praznični vonj bodo poskrbele pomaranče, v katere bomo na gosto nabodli nageljnove žbice. ▸ A csodálatos ünnepi illatokról a szegfűszeggel sűrűn megtűzdelt narancsok gondoskodnak.
Piščančje prsi nabodemo z narezanimi suhimi slivami in začinimo. ▸ A csirkemellet szárított szilvával tűzdeljük meg, és fűszerezzük. - nadnaslov samostalnik
1. (del besedila) ▸ főcímnadnaslov kolumne ▸ tárca főcímenadnaslov članka ▸ cikk főcímeKakšne velikosti je nadnaslov v primerjavi z naslovom in besedilom? ▸ Milyen nagyságú a főcím a címhez és a szöveghez viszonyítva?
V nadnaslovu ste zapisali, da obdukcija razkriva senčne plati. ▸ A főcímben azt írták, hogy a boncolás árnyoldalakat tár fel.
2. ponavadi v množini (o prevodu) ▸ felirat
Nemški prevod Alamuta je izšel že leta 1993, na predstavi pa so jim bili v pomoč tudi nadnaslovi v nemščini. ▸ Az Alamut című regény német nyelvű fordítása már 1993-ban megjelent, az előadáson pedig német feliratok is segítették őket.
Predstava bo v švedščini z angleškimi nadnaslovi. ▸ Az előadás svéd nyelven, angol feliratokkal lesz látható. - nagíbati (-am) | nágniti (-em)
A) imperf., perf.
1. inclinare, chinare:
težki sneg je nagibal veje do tal la neve pesante chinava i rami fino a terra
2. ekst. indurre, spingere:
motivi, ki nagibajo človeka k zlu i motivi che inducono l'uomo al male
3. (nagovoriti, nagovarjati) esortare, spingere:
nagibali so ga, naj se poroči lo esortavano a sposarsi
B) nagíbati se (-am se) | nágniti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. chinarsi
2. tendere a
3. propendere per
4. essere portato per, avere disposizione per:
nagibati se k debelosti essere portato alla pinguedine
5. pren. (bližati se koncu) declinare, volgere, essere alla fine; knjiž. vergere:
dan se že nagiba il giorno sta declinando
jesen se je nagibala k zimi l'autunno declinava verso l'inverno - nagníti1 (-em)
A) perf.
1. chinare, inclinare, curvare:
nagniti na bok, naprej, nazaj chinare sul lato, avanti, indietro
2. indurre, convincere:
sočutje ga je nagnilo, da je poskrbel za sirote la pietà lo indusse a prendersi cura degli orfani
B) nagníti se (-em se) perf. refl.
1. chinarsi, inchinarsi, pendere
2. declinare, calare:
dan se je že nagnil il giorno sta declinando
nagniti tehtnico sebi v prid far pesare la bilancia a proprio favore
krivulja njegove slave se je že nagnila la curva della sua fama sta già calando
evf. nagniti se v prerani grob morire di morte prematura - naigráti se to play to one's heart's content; to get tired (ali weary) of playing; to have had enough playing
ko se bo naigrala s teboj, te bo zapustila when she's had enough of you, she'll drop you
noče več kartati, se je že naigral he doesn't want to play (cards) any more, he's had enough - najden (-a, -o) gefunden, (že obstoječ) vorgefunden
najdena stvar der Fund, die Fundsache, der Fundgegenstand
najdena mrtva žival der Totfund
urad za najdene predmete das Fundbüro - najemnik samostalnik
1. (oseba, ki kaj najame) ▸ bérlőpotencialni najemnik ▸ potenciális bérlőnajemnik lokala ▸ bár bérlőjenajemnik stanovanja ▸ lakásbérlőnajemnik prostorov ▸ helyiségek bérlőjenajemnik zemljišč ▸ földbérlőiskati najemnika ▸ bérlőt keresnajti najemnika ▸ bérlőt találpogodba z najemnikom ▸ kontrastivno zanimivo bérleti szerződésživeti kot najemnik ▸ bérlőként éloddati najemniku ▸ bérlőnek kiadnajemnik vozila ▸ kocsi bérlőjenajemnik nepremičnine ▸ ingatlan bérlőjeobveznost najemnika ▸ bérlő kötelezettsége
2. (vojak) ▸ zsoldosvojak najemnik ▸ zsoldosTakšne plačance so Italijani imenovali condottieri ali najemniki. ▸ Az olaszok ezeket a fizetett katonákat condottierinek, azaz zsoldosoknak nevezték.
Francija je najemala plačance že od srednjega veka in najemniki so v njenem vojaškem sestavu ostali tudi v 19. stoletju. ▸ Franciaország a középkor óta vesz igénybe fizetett katonákat, ezek az elszegődött zsoldosok még a 19. században is jelen voltak a katonai struktúrában. - nakláda printing; number of copies printed; impression; edition
časopis z veliko nakládo a newspaper with a large circulation
omejena nakláda limited edition
prva nakláda je razprodana the first printing (ali edition) is sold out (ali is out of print)
bilo je natisnjenih že več naklád several editions have already been printed
kolikšna je naklád? how large is the edition?, how many copies have been printed? - naležáti se to have a good rest (ali pogovorno a good liedown)
malo razgibavanja ne škodi, naležali smo se že pogovorno a little exercise won't do us any harm, we've had a good kip - namèn intention; purpose; end
v ta namèn for this purpose
v kakšen namèn? with what purpose, arhaično to what end?
z namènom, da... with the intention of (ali with a view to) (bi šli going)
namèn je jasen the intention is obvious
imeti namèn to plan, to intend
imeti skrite namène (žargon) to have something up one's sleeve
ustrezati namènu to answer the purpose
že nekaj dni imam namèn dati uro v popravilo I've been meaning to get my watch repaired for days
namèn posvečuje sredstva the end justifies (ali arhaično sanctifies) the means
nimam namèna, da bi vas žalil I have no wish to offend you
nimamo namèna, da bi odgovorili na to vprašanje we do not intend to answer (ali we have not the slightest intention of answering) this question
prišel sem z namènom, da bi govoril s teboj I came to have a word with you
rekel je to brez kakršnegakoli namèna he said that with no ulterior motive
ima najboljše namène he has the best intentions
ustrezati (služiti rabiti) namènu to answer (to serve) the purpose