Franja

exambulō -āre iziti, ven iti: hinc foras Plin.

excéder [ɛksede] verbe transitif presegati, prekositi (de za); prekoračiti; utruditi, izčrpati, iti na živce

excéder son pouvoir, ses pouvoirs prekoračiti svojo oblast, svoja pooblastila
excéder quelqu'un de fatigue izčrpati koga
sa présence m'excède njegova navzočnost mi preseda, mi gre na živce
le prix excède 300 francs cena presega, je višja od 300 frankov
les avantages excèdent les inconvénients prednosti so večje kot nevšečnosti

excurse [ikskə́:s] neprehodni glagol
bloditi, tavati; oddaljiti se od predmeta; iti na izlet

expirer [ɛkspire] verbe transitif izdihavati, izdihniti; verbe intransitif umreti; ugasniti (plamen); utihniti (glas); oveneti (cvetlica), poteči (rok), iti h koncu, zapasti, ne biti več veljaven

le délai, le bail, le passeport expire demain rok, zakup, potni list poteče jutri
elle expira dans les bras de sa mère izdihnila je v materinem naročju

exsuperō (exuperō) -āre -āvī -ātum

I.

1. intr. dvigniti se, vzdigati se nad kaj
a) (o sapi): aegris faucibus exsuperat gravis halitus Pers.
b) (o ognju) = kvišku udariti (udarjati), buhniti: ignis … summa ad fastigia … volvitur; exsuperant flammae V.; pren.: magis exsuperat violentia Turni V. vzplameni.

2. trans. vzdigati se nad kaj: angues exsuperant undas V., vites exuperant ulmos Plin.

— II. pren.

1. iti čez kaj, prek česa, kaj prestopiti (prestopati), prelesti, prehajati, prekoračiti, preseči (presegati): exsuperare angustias L., solum Helori V. jadrati prek … , iugum V., clivum Sen. ph., amnem Plin., Nilus exuperavit sedecim cubita Plin., mulli binas libras ponderis raro admodum exuperant Plin., (vitis) vino … quod genuit aestatem non exuperans Plin. katere vino se ne drži dlje od enega poletja, tu vero, pater, vive et me quoque exsupera Val. Max. in preživi tudi mene; o abstr.: id summum exsuperat Iovem Ci. poet. presega celo moč najvišjega Jupitra, magnitudo sceleris omnium ingenia exsuperat S. presega vse, kar si more človek misliti, multitudo Gallorum omnem sensum talis damni exsuperans L., operum fundamenta exsuperare L., alicuius laudes exsuperare L., materiā vires exsuperante meas O.; z abl. = prekositi (prekašati) koga (kaj) v čem, presegati koga (kaj) v čem: aliquem impudentiā Enn. fr., omnes Tarquinios superbiā L., qui … exsuperans morum nobilitate genus O., sol montem Idam exoriens exuperat latitudine Plin.; brez obj.: quantum feroci virtute exsuperas V.

2. premagati, zmag(ov)ati, obvladati; abs.: cum sol et vapor … exsuperarint Lucr., si non poterunt exsuperare, cadant O., cum copia humoris exsuperat Sen. ph.; z obj.: Turnus exsuperat moras V., caecum exsuperare consilium V., exuperans astu Sil. — Od tod adj. pt. pr. ex(s)uperāns -antis izvrsten, odličen: exsuperantes viri Pac. fr., mulier exsuperanti forma Gell., uter esset exsuperantior, certabatur Gell., equus colore exsuperantissimo Gell., providentia summi exsuperantissimique deorum Ap., exsuperantissimi dei cultus Aug.

extrō -āre (extrā) iti prek česa, prestopiti kaj: limen Afr. fr.

falírati fàlīrām (n. fallieren < it. fallire) falirati, iti po zlu: radnja je falirala zbog rđavog vodstva

fallecer [-zc-] umreti; h kraju iti

fallir (nesestavljeni pretekli čas: -lló) poiti, h kraju iti; motiti se; zaiti

faltar manjkati, primanjkovati; izostati; potreben biti; nehati, h koncu iti; ne več živeti, mrtev biti; odpovedati (o orožju); pregrešiti se

faltar a alg. pregrešiti se zoper koga, spozabiti se nad kom; sramotno s kom ravnati
faltar a la ley pregrešiti se zoper zakon
faltar a su obligación ne izpolniti svoje dolžnosti
faltar a la palabra (promesa) ne držati svoje besede (obljube)
faltar a una reunión izostati od seje
faltar a la verdad lagati, prikrivati resnico
falta de Ljubljana desde hace 5 años že 5 let je odsoten iz Ljubljane
faltar del mundo umreti
falta saber si viene sedaj je vprašanje, če pride
Juan me faltó Ivan se je nedostojno vedel proti meni
ha faltado gravemente težko se je pregrešil
no faltaba quien dijese que... marsikdo je (celó) rekel, da ...
no faltaré en dárselo gotovo mu bom to dal
¡no faltaba más! še tega bi se manjkalo! ni govora o tem!
le faltaron fuerzas moči so mu odpovedale

fatiguer [-ge] verbe transitif utruditi, izčrpati; biti komu nadležen, iti komu na živce; verbe intransitif, technique biti preobremenjen; utruditi se, mučiti se

fatiguer un champ izčrpati njivo
fatiguer les oreilles à quelqu'un (figuré) biti komu neprestano na ušesih
se fatiguer utruditi se; dajati si truda, napenjati se; naveličati se, biti sit (de quelque chose česa)

faveō -ēre, fāvī, fautum

1. komu naklonjen biti, potegniti (vleči) s kom, na roke iti, streči, ugajati komu, podpirati, pospeševati; z dat. personae ali rei: f. virgini Ter., amanti, precantibus O., Bacche, fave vati O. bodi milostljiv, f. canenti Val. Fl., si sibi dei favent Cat., qui diligebant Roscium, Panurgo favebant Ci., Miloni ne favere quidem potui Ci., omnes boni semper nobilitati favemus Ci. smo strankarji (pristaši) aristokratov, f. Sullanis (Sullae Vell.) partibus N., populares Polyperchonti favebant N., favere et cupere Helvetiis C., omnibus favit Suet., isti favere sententiae Ci., f. alicuius gloriae ali dignitatique Ci., Caesaris rebus C., nimis bello S., Catilinae inceptis S., favere enim pietati fideique deos L., precibus meis fave, Ilithyia O. f. huic timori O., v pomoč biti, faveo quoque laudibus istis O. tudi ta hvala mi je prijetna, favet verbis ipsa suis O. ugajajo ji … besede; brezos.: non modo non invidetur illi aetati, verum etiam favetur Ci.; z acc. pron.: quod ego favisse me tibi fateor Ci. v čemer da sem ti pritegnil; s praep.: qui Parthorum quoque contra Romanum nomen gloriae favent L. ki branijo slavo Partov proti rimskemu imenu, hac pro parte (= pro Perseo) … favent O. mu želita zmago, turba favens adversus studium suum Suet. = drugo stranko podpirajoče občinstvo; z inf. ali ACI = zahtevati, želeti: mulieres spectare faventes Enn., quod adscribi factis … se favet O.; s finalnim stavkom: faventibus cunctis, ut essent vera Plin. ko so vsi zahtevali (želeli), da … , di faveant, ut … Plin. iun. dali bogovi, da … !, faveo enim saeculo, ne sit sterile Plin. iun. kajti želim naši dobi, da ne … ; abs.: multitudo audiens favet, odit Ci., iniquus iudex est, qui aut invidet aut favet Ci., dum favet nox et Venus H. je ugodna, adsis, o Tegedae, favens V., Phoebe, fave Tib., faveant modo numina O., dii faveant Cu., faventibus diis Suet., iudices, ut faveant, rogamus Q., invidi et faventes T.; pren.: altera (tellus) frumentis … favet, altera Baccho V. je ugodna (žitni) setvi, … vinogradništvu, je pripravna za … , ventis faventibus aequor navigat O. ob ugodnem vetru.

2. occ.
a) ploskati, odobravati: alicui L. idr., equo O., panno Plin. iun.; abs.: studiis faventum consonat omne nemus V., turba faventium H., clamor, qualis ex insperato faventium (esse) solet L.
b) vdajati se, posvetiti se čemu: galli favent faucibus … cantu (dat.) Enn. ap. Ci., apes operi favent O. pridno delajo.
c) na jezik paziti, ne motiti (s hudimi besedami), tiho biti, molčati; z abl.: rebus divinis, quae publice fierent, praefabantur „ut faverent linguis“ Ci. naj molčijo, favete linguis H. ali ore favete V., O. molčite, tiho bodite, quisquis ades, lingua, vir mulierque, fave Tib., animis linguisque favete O. vzdržite se hudobnih besed in misli, mente favete pari Sil.; abs.: favete, adeste animo Ter. coetum celebrate faventes V. s slovesnim duhom.

fehlgreifen^* narobe prijeti; figurativ motiti/zmotiti se; Einwand: ne zadeti, iti mimo

fehllaufen (lief fehl, ist fehlgelaufen) zaiti; iti v napačno smer; figurativ spodleteti, narobe se razvijati

fēndere v. tr. (pres. fēndo)

1. razklati, razcepiti

2. sekati, rezati, prečkati, iti skozi:
fendere la nebbia rezati meglo
fendere l'aria leteti, rezati nebo
fendere le onde rezati valove, plavati, pluti
fendere la folla prebijati se skozi množico

fetch¹ [feč]

1. prehodni glagol
iti po kaj, poslati koga po kaj; prinesti; puščati (kri); izpeljati (zaključke); dobiti, doseči; veljati (from)
izvleči

2. neprehodni glagol
prinašati (pes ustreljeno divjačino); obračati se; menjati se (veter); dospeti na cilj

to fetch and carry opravljati drobna nepomembna dela; prinašati ustreljeno divjačino
to fetch a blow udariti, prisoliti udarec
to fetch a breath vdihniti
to fetch a scream vzklikniti, krikniti
to fetch one in the face udariti koga po licu
to fetch a compass iti po ovinkih
to fetch a leap skočiti
to fetch port pripluti v pristanišče
to fetch a sigh vzdihniti
to fetch tears spraviti v jok
to fetch a high price doseči visoko ceno

fiancheggiare v. tr. (pres. fiancheggio)

1. zapirati ob bokih, obdajati z dveh (obeh) strani, biti ob čem, iti vzdolž česa, obrobljati, spremljati:
una siepe di biancospino fiancheggia la strada ob cesti raste glogova živa meja

2. pren. pomagati, podpirati, stati ob strani

find¹ [faind]

1. prehodni glagol
najti, nahajati, odkriti, odkrivati; spoznati, opaziti; ugotoviti, izvedeti; misliti, soditi; odločiti; nabaviti, oskrbeti, opremiti; izreči, izraziti; iti po kaj

2. neprehodni glagol
zaslediti divjačino
pravno odločiti, razsoditi; zdeti se

to find amiss grajati
to find expression izraziti se
to find fault with grajati koga ali kaj
to find favour imeti podporo, zaščito
pravno to find s.o. guilty spoznati, da je kdo kriv
pogovorno to find one's feet pridobiti zaupanje v samega sebe, uveljaviti se
pravno to find a true bill izjaviti, da je vzrok tožbe utemeljen
to find s.o. in s.th. oskrbeti koga s čim
I cannot find it in my heart srce mi ne da
I could find it in my heart rad bi
how do you find yourself? kako se imaš?
to find one's match najti pravega moža ali enakovrednega nasprotnika
the jury found for the culprit porota je osvobodila obtoženca
I trust this finds you well upam, da boste dobrega zdravja, ko boste dobili to pismo
to find o.s. sam se oskrbeti; znajti se
to find pleasure in s.th. imeti s čim veselje

finir [finir] verbe transitif končati, dokončati, konec napraviti (quelque chose s čim); prenehati; dovršiti, dodelati, izdelati; verbe intransitif končati se, iti h kraju, nehati (se); poteči (pogodba); umreti, izgubiti življenje

j'ai fini končal sem, gotov sem
en finir napraviti konec (avec z)
n'en finir plus ne priti do kraja, ne nehati
c'est à n'en plus finir temu ni ne konca ne kraja
finir par faire quelque chose končno, nazadnje kaj napraviti
à n'en plus finir brez konca
pour en finir da na kratko naredimo
finir mal, bien slabo, dobro (se) končati
finir de parler, de travailler nehati govoriti, nehati z delom
des applaudissements masculin pluriel à n'en plus finir odobravanje, ploskanje brez konca in kraja
finir en pointe končavati se v konico
finir la vaisselle končati s pomivanjem posode
c'est fini de rire konec je smeha, stvar postaja resna
(familier) finir en beauté uspešno, dobro se končati
tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro

flötengehen^*, flöten gehen* iti rakom žvižgat