Franja

stunted [stʌ́ntid] pridevnik
zakrnel; ohromel

truncus¹ 3 (iz *troncos; prim. lit. treñkti, trenkiù močno, kriče pehati, trankùs šepav, trañksmas gneča, trìnkis udarec, strungas prisekan, prirezan, striùgas ali striubas kratek, nem. Strunk štor, Stumpf štrcelj, štor)

1. obsekan, prisekan, okleščen, prikleščen: pinus V., nemora Stat.

2. metaf.
a) brez enega ali več delov = pohabljen, okrnjen, (i)zmaličen, zakrnel, krn, krnjav, popačen, pokvečen: Plin., Sil., Mart. idr., corpus L., Sen. rh., trup, truncum corpus absciso (dempto Cu.) capite T., homo Iust., trunca illa et retorrida manus Mucii (sc. Scaevolae) Sen. ph., truncae inhonesto vulnere nares V., frons O. z zakrnelim rogom, tela V. zlomljene puščice in kopja, urbs trunca (okrnjeno) sine senatu L., pecus Stat. brez vodnika, sermo Stat. nejasen, actio Q., litterae Gell., trunca quaedam Gell. odlomki, drobci, fragmenti; pesn. z gen.: animalia trunca pedum V. brez nog, truncus capitis Sil.
b) tako rekoč prisekan ali okrnjen, tj. tako majhen, kakor da bi bil prisekan: manus (pritlikavca) Pr.
c) odsekan, odrezan: manus Sen. rh., bracchia Val. Fl.

verkrüppelt pohabljen; Biologie zakrnel

verkümmert zakrnel

vestigial [vestídžiəl] pridevnik
ki obstaja samo kot sled ali v sledovih
biologija rudimentaren, zakrnel, okrnel

zàkržljao -āla -o zakržljal, zakrnel

zgârcít -ă (-i, -e) adj.

1. skop, skopuški

2. bot. zakrnel, zaostal v rasti

zurückgebildet Biologie zakrnel; zurückgebildet werden zakrneti, zakrnevati

Rudiment, das, (-/e/s, -e) rudiment, zakrnel nastavek

zakržlján (-a -o) adj. knjiž. glej zakrnel