Franja

Zadetki iskanja

  • baldahin samostalnik
    1. (streha, običajno iz tkanine) ▸ baldachin, előtető
    prekrit z baldahinom ▸ baldachinnal fedett
    Okrog okrašene kadi, prekrite s čipkami, obdane z zavesami in prekrite z baldahinom, se suče služkinja. ▸ A szobalány sürgött-forgott a feldíszített, csipkével borított, függönyökkel körülvett és baldachinnal letakart kád körül.
    lesen baldahin ▸ fa baldachin
    Dovolimo postavitev platnenih ali lesenih baldahinov, nam je pojasnil. ▸ Engedélyezzük a vászonból vagy fából készült előtetőket - magyarázta.
    baldahin nad posteljo ▸ baldachin az ágy felett
    Poenostavljen baldahin nad posteljo bo vašega malčka prijetneje uspaval in nekoliko zmehčal svetlobo za dopoldanski počitek. ▸ Egy egyszerű baldachin az ágy fölött kellemes altató hatással lesz a kisgyermekére, és némileg tompítja a fényt a délelőtti szunyókáláshoz.
    postelja z baldahinomkontrastivno zanimivo baldachinos ágy
    Ob steni je bila postelja s svilenim baldahinom. ▸ A fal mellett selyembaldachinos ágy állt.

    2. (streha nad kipom ali oltarjem) ▸ baldachin
    baldahin nad oltarjem ▸ baldachin az oltár felett
    kamnit baldahin ▸ kőbaldachin
    Pod kamnitim baldahinom ima svoje mesto reliefna podoba Marije. ▸ A kőbaldachin alatt Mária domborműve kapott helyet.
  • bei1

    1. örtlich: pri (bei Berlin, beim Flugplatz, bei der Firma/Bahn/Mutter/Tante, bei sich, bei Tisch, bei uns ...); ob (bei der Wand ob steni, Haus bei Haus hiša ob hiši); na (bei Hofe na dvoru)

    2. zeitlich: pri, ob (bei seiner Arbeit pri delu, bei seiner Ankunft pri/ob prihodu, bei jedem Wetter ob vsakem vremenu)
  • bivaccare v. intr. (pres. bivacco)

    1. bivakirati, taboriti:
    bivaccare in parete alpin. bivakirati v steni

    2. zasilno bivati, stanovati
  • bivacco m (pl. -chi) alpin. bivak, bivakiranje:
    bivacco in parete alpin. bivak v steni
  • bivák (-a) m

    1. alp. bivacco;
    bivak v steni bivacco in parete

    2. il bivaccare
  • come

    A) avv.

    1. kakor, kot:
    un uomo buono come il pane človek, dober kot kruh
    ora come ora zdaj, v tem trenutku
    oggi come oggi dandanes
    è come parlare al muro kot bi govoril steni

    2. kako? (v vprašalnih stavkih):
    come stai? kako se imaš?
    come sarebbe a dire? kaj se to pravi?
    come mai? zakaj? kako to?
    come no! seveda!
    com'è, come non è nenadoma

    3. kot:
    come sindaco kot župan

    4. kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    come sei cresciuto! kako si zrasel!

    B) cong.

    1. da, kako:
    mi ha detto come l'ha conosciuta povedal mi je, kako jo je spoznal

    2. kakor, kot (v primerjalnih stavkih):
    le cose non sono andate come avevo sperato stvari niso šle, kot sem se nadejal

    3. brž ko:
    come seppi che era tornato andai a trovarlo brž ko sem zvedel, da se je vrnil, sem ga šel obiskat
    come Dio volle končno

    C) m invar. način, sredstvo:
    il perché e il come di qcs. vzroki in načini
  • čečkarija samostalnik
    1. lahko izraža negativen odnos (o obliki pisnega ali slikovnega izdelka) ▸ firka, ákombákom, krikszkraksz
    otroška čečkarija ▸ gyermekes ákombákom
    čečkarija po steni ▸ falfirka
    rokopisna čečkarija ▸ irkafirka
    nečitljiva čečkarija ▸ olvashatatlan irkafirka
    Brez poznavanja kubizma so Picassove slike le otroške čečkarije. ▸ A kubizmus ismerete nélkül Picasso képei csak gyermekes krikszkrakszok.
    Pisava tistega moškega je bila grozna čečkarija. ▸ Annak a férfinek a kézírása szörnyű krikszkraksz volt.

    2. izraža negativen odnos (o vsebini) ▸ firkálmány
    Gospod ne obvlada niti slovenskega jezika in daje v javnost osnovnošolca nevredne čečkarije. ▸ Ez az úr még szlovénul sem tud rendesen, és olyan firkálmányokat tesz közzé, amelyek még egy általános iskoláshoz is méltatlanok lennének.
  • fidēlia -ae, f (iz *fides-lia, prim. lat. fiscus iz *fidscos, gr. πίθος iz *φίθος sod) lonec, posoda iz gline, prsti ali stekla: Pl., Col., Pers.; poseb. belilnik, zidarska posoda za belilo; preg.: duo parietes de eadem fidelia dealbare Curius ap. Ci. ep. „pobeliti dve steni iz enega belilnika“, „z enim mahom dva panja posekati“, „dve muhi ubiti na en mah“ = z enim dejanjem doseči dvojen namen.
  • habēna -ae, f (habēre) pravzaprav držalo, s katerim se kaj drži ali popušča, od tod

    I.

    1. jermen, in to bičev jermen: ille (turbo) actus habenā V., scuticae tremefractus habenis O.; sinekdoha bič, korobač: metuens pendentis habenae H. boječ se (na steni sužnjem v strah) visečega biča (korobača); jermen pri frači in sinekdoha frača sama: saxiferae imber habenae Val. Fl., ducta circum caput habenā Sil.; jermen pri metalnem kopju: iaculum amentare habena Lucan.; čeladin (šlemov) jermen: molles galeae habenae Val. Fl.; čeveljski jermen, (usnjena) vezalka: Gell. (13, 21, 5); pren. proga kože, ki se izreže: tenuis habena excīdenda est Cels.

    2. occ. povodec, vajeti, uzda; večinoma v pl.: habenas dare Varr. fr., V. ali admittere, immitere Val. Fl. ali effundere (gl. ef-fundō) V., Sil., Front. ali excutere O. vajeti (uzdo) popustiti ali spustiti, effusis habenis Cu., effusissimis habenis L., habenas adducere, V., Val. Fl. ali comprimere Cl. vajeti (uzdo) nategniti, neque audit currus habenas V., (equus) repugnat habenis O., moderari habenas O., virides habenae Val. Fl. z bršljanom ovite vajeti (tigrov); pren.: habenas amicitiae vel adducere vel remittere Ci., orator tenet habenas animorum Ci. zadržuje duhove, irarum habenas effundere V. jezo razbrzdati, duška ji dati, furit inmissis Volcanus habenis V. divja nebrzdan, (ventorum) premere et dare … habenas V., se palmes agit laxis immissus habenis V. se razbohoti (zdivja) nebrzdana, supprime habenas, Musa O., aërii cursus suppressit habenas O. je ustavil … tek; habena = jadro: immittit habenas classi V. plove z razpetimi jadri, fluminibus immittere totas habenas O., nec moderator (navis) habenis utitur O.

    3. metaf. vlada(nje), vladarstvo, vodstvo: rerum V., Sil. države, populi O., Martis, belli Sil., Latia (= Latii) habena Sil., tenendae rei publicae habenas … laxavit Eutr.
  • herunterlaufen* teči/steči dol; herunterlaufen an (der Wand) teči po (steni)
  • inter z adv. sklonskima obl. intrā in intrō (inter je komp. k in, prim. gr. τὰ ἔντερα, subst. interāmenta in superl. intimus; ko se komparativni pomen pozneje več ni čutil, je nastal nov dvojni komp. interior.A. inter (nom. sg. m)

    I. adv. Prvotno predik. = „vmesen“, „srednji“, „med dvema se nahajajoč“; v tem pomenu le še pesn. pri poznejših pesnikih: stetit arduus inter pontus Val. Fl., tibi tot montibus inter diviso Val. Fl. (prim.: gr. πολλὰ μεταξὺ οὕρεα Hom.). Sicer le v sestavah

    1. vmes pri pojmih
    a) mirovanja: inter-sum, inter-iaceo, inter-rex, inter-regnum, inter-nuntius, inter-columnium, Inter-amna.
    b) premikanja: inter-cedo, inter-pello, inter-misceo, inter-mitto, inter-cido.

    2. vmes, notri, (v) sredi: intercipio, inter-cido; occ.
    a) med tem: inter-ea, inter-im, inter-dum.
    b) zraven, vpričo, prisoten: inter-sum pugnae.

    3. iz srede ven, po-, pre-: inter-eo, inter-imo, inter-ficio, inter-dico prepovedati.

    II. praep. z acc.

    1. prostorsko:
    a) o dveh: med: mons Iura est inter Sequanos et Helvetios C., ut Tiberis i. eos et pons interesset Ci., qui vicus i. Tolosam et Narbonem est Ci., i. Euboeam continentemque N., ager Tarquiniorum, qui i. urbem ac Tiberim fuit L., aliquid inter manus habere Ci. v delu imeti; zapostavljeno: Faesulas inter Arretiumque L.; od tod pogosto metaf.: inter Antonium et Dolabellam foedere sanctum est … Ci., indicare i. Marcellos et Claudios Ci., pacem i. duas civitates conciliare N., i. Hectorem et Achillem ira fuit H., i. bellum et pacem dubitare T., i. signa atque vexilla Suet. obdan z … , i. metum et iram cunctatus T., anceps crimen est i. retinentem et exigentem Cu., quae saepissime i. me et Scipionem de amicitiā disserebantur Ci.; poseb. pri navedbi razlik: quid interest inter periurum et mendacem? Ci., vidi, quid intersit i. te et avum tuum! Ci., nihil interest i. te et quadrupedem Ci., multa sunt alia, quae i. locum et locum plurimum differunt Ci. v čemer se kraj bistveno razlikuje od kraja, sit hoc discrimen i. gratiosos cives atque fortes Ci., interest i. causas fortuito antegressas et i. causas cohibentes in se efficientiam naturalem Ci.
    b) o več osebah ali stvareh: med, v, na: inter feras aetatem degere Ci., ipse i. greges interque armenta Cupido Tib., i. greges equosque Val. Fl., feroces i. socios, ignavi i. hostes erant L., tu i. eiusmodi mulieres filium tuum collocasti Ci., qui i. mulieres versatus est Ci., i. homines esse Ci. med ljudmi bivati = z njimi občevati, družiti se, pa tudi = na zemlji (svetu) bivati, adulescens i. suos nobilis Ci., i. multos saucios consul relictus L., i. multitudinem sociorum Italici generis … tres Campani equites erant L., unus eminet i. omnes in omni genere dicendi Ci., in oratoribus admirabile est, quantum unus i. omnes excellat Ci., i. philosophos reddendus est Q., amicitiam nisi i. bonos esse non posse Ci., i. quos magna fuit contentio N., ille ego semihomines i. Nasamones Sil., i. ora hostium Cu., statua i. reges posita Ci., i. stationes hostium emissi L., i. stationes medias erumpere L., i. praesidia, intervala L., i. tela versari Ci., i. angustias Cu., Suet., i. classes transmittit Suet., morari i. aras, templa Ci., assequi i. lucos hominem Ci., insula i. vada sita T., erat i. planitiem mons S. sredi ravnine, i. vicos aut i. vias manere Suet. na cestah, i. manūs aufferi Ci., i. socrūs et filiarum manūs collapsa Cu., villa i. manūs mihi crevit Sen. ph., te magna i. praemia ducet V., i. cognomina et Neronis assumpsit Suet., i. praecipua saeculi ornamenta Plin. iun., i. exempla esse T., Sen. ph. biti (služiti) za primer, zgled; zapostavljeno: extremos inter euntes H.; v imenih mestnih delov: inter figulos Varr. ali inter falcarios Ci. ali inter lignarios L. pri lončarjih, srparjih, lesarjih = v lončarski, srparski, lesarski ulici; kot jur. t. t.: inter sicarios accusare, defendere Ci. ali quaestio inter sicarios Ci. med morilci = zaradi (zastran) umora. Pogosto s subst. adj.: inter paucos L., Q. med (njih) malim številom = kakor le malokateri, inter omnia Cu. ali cetera L. ali cuncta H. pred vsem (drugim), posebej, posebno, zlasti, inter alia Plin. iun. med drugim; prim.: inter omnes constat Ci. med vsemi = pri vseh, inter alia prodigia et carnem pluit L.
    c) v zvezi z refl. zaimkom označuje vzajemno razmerje = drug drugega (drugemu), eden drugega (drugemu), med seboj, vzajemno: ut uterque inter se satis duret Ci., furtim i. sese adspiciebant Ci., vitam i. se utriusque conferte Ci., res maxime i. se repugnantes Ci., caedes civium i. se fit Ci., diversi i. se aditūs Ci., colles i. se propinqui S. blizu drug drugemu, drug blizu drugega, loca i. se maxime diversa Ci., amare i. se Ci., Ter., timere i. se N., colloqui i. se Ci., ludere i. se Pl., Suet., i. se cornibus pugnare Varr., auxerat i. se opinionem L. medsebojno spoštovanje, i. se nondum satis noti L., i. se inimicos esse Hyg., placide modesteque i. se rem publicam tractare S., ratio et oratio conciliat homines i. se Ci., quae res eos in magno diuturnoque bello i. se habuit S., postquam haud procul i. se erant S., duobus locis haud longe i. se castra faciebant S., res i. se similes Ci., Q., quamquam et ii ipsi i. se dissimiles fuerunt Q., pessuma ac diversa i. se mala S., i. se contrariae opiniones Q., i. se amplexari, fabulari Pl., fallaciam i. se fingere Ter., i. se contingere C., i. se foliis strepitare V., obtrectare i. se N., concurcere i. se Suet., sepelire i. se Plin., distare i. se Col., si verba inter nos aucupabimur Ci., num inter vos risum tenere potestis? Ci., quasi nunc non norimus nos inter nos Ter., circa quem (tropum) et grammaticis inter ipsos et philosophis pugna est Q.

    2. časovno
    a) med: inter horam tertiam et quartam L., dies XXXV i. binos ludos Ci., i. Lavinium et Albam Longam coloniam deductam triginta fere interfuere anni L., facito i. Nonas et Idūs Martias Col.
    b) v preteku, med, v, ob, za (z gen. in acc.): inter ipsum pugnae tempus L., si i. cenam hoc accidisset Ci., ea lex i. tonitrua lata est Ci., i. haec (quae) L. med tem, inter moras Plin. iun. med tem, i. eas moras S., i. aliquas moras Suet., i. exordia Amm., i. initia, principia Cels. v (ob, na) začetku, silent i. arma (v času vojne, v vojni, med vojno) leges Ci., i. hunc tumultum L., i. noctem L., i. dies Pl., i. omne tempus pater spectaculo esset L., i. decem annos, i. tot annos Ci. v času desetih let, v desetih letih, v toliko letih, i. colloquia cunctationemque L., canit i. opus Tib., i. canendum Suet., i. ludendum Q., i. agendum V., i. rem agendam Pl., i. aetatem Gell., i. vina H. = i. bibendum Iust., i. priorem fortunam Lucan., i. solis ortum Iust., occisum i. epulas Iust., i. seditionem, dimicationem L., i. fluctuantem aciem L., i. mutuos gemitus, i. trepidationem Cu., i. poenam Suet., i. gaudium Gell., i. maximos imbres Suet., i. verbera et cruciatus L., i. fugae pugnaeque consilium oppressi L., i. tanta vitia imbecilla aetas … tenebatur S., nobis i. has turbas (navkljub) senatus tamen frequens flagitavit triumphum Ci., minari i. iocum Suet., i. ambiguos, quis … T., i. haec parata atque decreta S.

    B. intrā (abl. f.) stoji

    I. adv., toda šele poklas. znotraj, notri: idem intra forisque familia fecerat Petr., huius (fistulae) ea pars, quae intra, paulo longior esse debet, quam quae extra Cels., haec vasa et opercula extrinsecus et intra diligenter esse picata debebunt Col., deni in quadram pedes quadraginta, per oram i. centum erunt Q., (digitis) paulum tamen inferioribus intra spectantibus (navznoter obrnjen), sed ne illis quidem tensis, qui supra sunt Q., vividis i. caro apparet Cels., ut intra extraque sunt Mel. —

    II. praep. z acc.

    1. krajevno: (notri) v, (notri) med: intra parietes tuos hostem tenes Ci., cum i. moenia videmus Ci., Antiochum i. montem Taurum regnare iusserunt Ci. (tako da je tvorilo gorovje mejo), intrā extrāque munitiones C., intra vallum et foris N., i. vallum reperire Suet., i. Oceanum Ci., i. Appenninum se tenere L., i. eos terminos esse L., i. praesidia alicuius esse L., flumen i. muros fluit Cu., i. Palatium habitare Suet., i. aedem publicam sacrificare Suet., i. labra Pl., i. dentes amicos conclusos habere Pl.; occ. (dozdevno =) (noter) v, za (z acc.): ingrediens intra finem eius loci Ci., compulsus i. moenia hostis L., i. munimenta compulsi Cu., eos i. insulam recepit Ci., C., i. pessulos venire Pl., i. regiones venire Ci., i. castra se recipere L.

    2. časovno: med, v, za (z acc.), v teku, pred iztekom: Val. Max., Mart., Suet., Eutr., adparuisse numen deorum intra finem anni vertentis Ci., i. hos proximos decem annos Plin. iun., i. annos XIV tectum non subire C., i. legitimum tempus S., L., i. iuventam (mori) T., i. eos dies Cu., i. decimum diem, quam Theras venerat L., i. decem annorum spatium L., i. vicesimum diem L., i. quadragesimum pugnae diem T., i. Kalendas Plin., intra quartum diem, quam Herium filium amiserat Sen. rh.; zapostavljeno: lucem intra T.

    3. metaf. (o številih) pod (= manj kot): classis erat intra centum L.; (pri drugih določilih mere) med, omejen na: intra legem epulari Ci. v zakonitih mejah, i. fortunam manere O. v svojem stanu, i. verba peccare Cu. le v besedah, le z besedami (ne z dejanji), domus intra paucos libertos T. je obsegala le nekoliko osvobojencev, i. se consumunt Plin. zauživajo sami (= ne prodajo ničesar), i. nosmet componimus Q., i. vos futura Plin. iun. ostane med vami, se i. silentium tenere Plin. iun. molčati, i. verba desipiunt Cels. le z besedami, cedere i. finem iuris sui L., intra aquam manere Cels. zadovoljiti se z vodo, vode se držati, samo vodo piti, i. famam esse Q. (o spisih) zaostajati za svojim dobrim glasom, hoc facere i. modum Ci. pri tem prej premalo kakor preveč storiti.

    C. intrō (abl. sg. n., prim. gr. εἴσω lat. eō, quō, illō) le adv.

    1. noter: intro nos vocat at sese tenet intus Luc., sequere i. me Pl., iam ego revortar i. Pl., comedere hinc i. Ter., aliquem i. ducere Ter., cur ad nos filiam tuam non i. vocari iubes? Ci., tribūs i. vocare ad suffragium L., cibum i. ferre Ci., ferrum i. clam in cubiculum ferre Auct. b. Afr.; elipt.: aquam foras (ven!) vinum intro (noter!) Petr. V klas. lat. nav. v ixpt. s stavčnim glag.; prim. intrō-ducere, intrō-ferre, intrō-ire, intrō-mittere, intrō-spicere, intrō-vocare in intro-itus.

    Č. Dvojni komp. interior -ius

    1. bolj znotraj ležeč, bolj znotraj, (bolj) notranji: ex interiore aedium parte deiectus Ci., interiores templi parietes Ci. notranje strani sten, interior domus V., interiore epistulā Ci. v sredi pisma, interior nota Falerni H. vrsta vina, ki leži globlje v kleti, torej = falernsko vino boljše sorte (bere), interior sponda O. proti steni obrnjeni del, rota O. kolo, ki je bliže cilju, okoli katerega je treba voziti; enalaga: interior meta O., proram ad saxa suburget interior V. bliže cilju, i. gyrus H. krajši, interior ibat, si comes unus erat O. hodil je na desni, naves interiores ictibus tormentorum erant L. so bile preblizu, da bi jih bile mogle metalne strele zadeti, interior periculo vulneris factus L. preblizu, da bi mogel biti ranjen, ille radit iter laevum interior V. vozi bolj na notranji strani; subst. n. pl. notranji deli, npr. hiše: aedium Sulla ap. Ci. ep.; telesa, poseb. drobovje, drob: Cels., interiora nucleorum Plin. Val. jedro, cum spes nostrorum interiora cuncta maerore complerit Amm. notranjost mesta, meton. = prebivalce, oblegance; acc. n. adv.: interius lingua congelat O., interius recondere V.

    2. kot geogr. t. t. bolj v notranjem delu (= v sredini) dežele (ležeč); notranja dežela, notranjost dežele: interior Asia Cu. notranja, interiores nationes Ci. narodi, bivajoči v notranjih delih, celinski narodi, interiores terrae Mel. notranje, celinske.

    3. metaf. tesnejši, zaupnejši, zanesljivejši, srčnejši, iskrenejši: interior amicitia L., societas Ci., interior potentia T. večji vpliv zaupnikov, aulici Suet., interius est eiusdem esse civitatis Ci.; occ. tajnejši, najskrivnejši: ab interioribus consiliis removeri N., interiores litteras scrutari Ci.
  • koledar samostalnik
    1. (o merjenju časa) ▸ naptár
    reforma koledarja ▸ naptárreform
    sprememba koledarja ▸ naptár megváltoztatása
    Francoski kralj v svoji deželi določil spremembo koledarja, s čimer je bil začetek leta prestavljen na 1. januar. ▸ A francia király megváltoztatta az országában használt naptárt, ezért január 1. lett az év kezdőnapja.
    izdelati koledar ▸ naptárt készít
    Pri starih ljudstvih se je astronomija razvila kot znanost, ki je ljudem pomagala računati čas in izdelati koledar. ▸ Az ősi népeknél a csillagászat olyan tudományként fejlődött ki, amely segített az embereknek az idő mérésében és a naptárkészítésben.
    sprejeti koledar ▸ elfogadott naptár
    Povezane iztočnice: astronomski koledar, lunin koledar, kitajski koledar, judovski koledar, islamski koledar, muslimanski koledar, julijanski koledar, gregorijanski koledar

    2. (publikacija) ▸ naptár
    enolistni koledar ▸ egylapos naptár
    poslovni koledar ▸ üzleti naptár
    izdelava koledarja ▸ naptárkészítés
    Izdelavo koledarjev omogočajo tudi boljši izdelovalci fotografij. ▸ Naptárkészítésre a jobb fényképészeknél is van lehetőség.
    izdati koledar ▸ naptárt kiad
    pogledati na koledar ▸ naptárra néz
    zapisati v koledar ▸ naptárba beír
    označiti na koledarju ▸ naptárban bejelöl, naptárba beír
    Vzemite v roke svinčnik in si ta datum označite na koledarju. ▸ Vegyetek a kezetekbe egy ceruzát és jelöljétek meg ezt a napot a naptárban.
    slikati se za koledar ▸ fényképet csináltatni naptárhoz
    koledar z golimi fotografijami ▸ aktfotós naptár
    obrniti list na koledarju ▸ lapoz egyet a naptárban
    Spomnite se svoje preteklosti, kot da je zapisana na koledarju, ki visi na steni in ki ga vsak dan pogledate. ▸ Úgy emlékezzetek a múltatokra, mintha a falon lógó naptárban szerepelne, amire minden nap rápillantotok.
    Povezane iztočnice: stenski koledar, namizni koledar, adventni koledar

    3. (računalniška aplikacija) ▸ naptár
    vodenje koledarja ▸ naptár vezetése
    Poleg običajnih Microsoftovih programov ima Casio priložena še dva programa za vodenje koledarja in imenika kontaktov. ▸ A szokásos Microsoft-programok mellett a Casio két másik naptárkezelő, illetve címjegyzékkezelő programot is tartalmaz.
    izdelava koledarja ▸ naptár létrehozása
    Spletišče omogoča tudi izdelavo koledarja za poljuben mesec v navedenem obdobju. ▸ A weboldal azt is lehetővé teszi, hogy naptárt hozzon létre az adott időszak bármely hónapjára.
    uporabljati koledar ▸ naptárt használ
    vsebovati koledar ▸ naptárt tartalmaz
    dostop do koledarja ▸ naptárba való belépés
    Uporabniki lahko dodajajo in spreminjajo podatke v koledarju, imeniku in seznamu opravil, mogoče pa je tudi ustvariti krajše zapiske. ▸ A felhasználók hozzáadhatnak és módosíthatnak információkat a naptárban, a címjegyzékben és a teendők listájában, valamint rövidebb jegyzeteket készíthetnek.

    4. (razpored dejavnosti) ▸ naptár
    maturitetni koledar ▸ érettségi naptár
    smučarski koledar ▸ sínaptár
    šolski koledar ▸ iskolanaptár
    kulturni koledar ▸ kulturális naptár
    prometni koledar ▸ forgalmi naptár, közlekedési naptár
    natrpan koledar ▸ zsúfolt naptár
    koledar tekmovanj ▸ mérkőzésnaptár
    koledar prireditev ▸ rendezvénynaptár
    koledar dirk ▸ versenynaptár
    sprememba koledarja ▸ naptár megváltozása, naptárváltozás
    Vodstvo košarkarske Lige NLB je zaradi sprememb koledarja Evrolige skrčilo število tekem. ▸ Az NLB kosárlabdaliga vezetősége az Euroliga naptárának megváltozása miatt csökkentette a mérkőzések számát.
    uvrstiti v koledar ▸ naptárba felvesz
    izdelati koledar ▸ naptárt készít, naptárt összeállít
    Potrebno je izdelati koledar dirk in določiti dirke, na katerih sodelujejo konji slovenskega porekla. ▸ El kell készíteni a versenynaptárt és kiválasztani azokat a futamokat, amelyeken szlovéniai származású lovak versenyeznek.
    predstaviti koledar ▸ naptárt bemutat
    potrditi koledar ▸ naptárt meghatároz, naptárt véglegesít
    črtati s koledarja ▸ naptárból töröl
    Sodišče v Cincinnatiju naj bi božič čim prej črtalo s koledarja državnih praznikov. ▸ A cincinnati bíróság állítólag a karácsonyt minél előbb törölni szeretné az állami ünnepek naptárából.
    sprejeti koledar ▸ elfogadott naptár
    pravilnik o šolskem koledarju ▸ szabályzat az iskolai naptárról
  • lahkomiselnost samostalnik
    1. (nepremišljenost; nepreudarnost) ▸ könnyelműség, nemtörődömség
    kaznovati lahkomiselnost ▸ nemtörődömséget büntet, könnyelműséget büntet
    prevelika lahkomiselnost ▸ túlzott könnyelműség
    mladostna lahkomiselnost ▸ fiatalkori könnyelműség
    človeška lahkomiselnost ▸ emberi nemtörődömség
    privoščiti si lahkomiselnost ▸ könnyelműséget megenged magának
    kanček lahkomiselnosti ▸ csipetnyi nemtörődömség
    Ostanite varčni, zaradi poklicnega uspeha se ne prepuščajte lahkomiselnosti ali celo evforiji. ▸ Maradjanak takarékosak, a szakmai sikerek miatt ne adják át magukat a könnyelműségnek vagy az eufóriának.
    Pričakujem negotovo tekmo, niti po naključju si ne smemo privoščiti lahkomiselnosti. ▸ Bizonytalan kimenetelű mérkőzésre számítunk, még véletlenül sem vehetjük könnyelműen.

    2. (o dejanju) ▸ óvatlanság, meggondolatlanság
    Pri plezanju v steni sem zagrešil hudo lahkomiselnost. ▸ Falmászás közben súlyos óvatlanságot követtem el.
  • malati glagol
    1. neformalno (z barvami upodabljati) ▸ fest, mázol
    Likovna delavnica se je začela v soboto ob 12. uri in že uro kasneje se je nabralo kar nekaj umetnikov, ki so malali in risali po steni s spreji ali čopiči. ▸ A képzőművészeti műhely szombaton 12 órakor kezdődött, és már egy órával később összegyűlt néhány művész, akik szprével vagy ecsettel festettek és rajzoltak a falra.

    2. neformalno (pleskati) ▸ fest, meszel, mázol
    Obrtniki malajo, izdelujejo novo pohištvo, napeljujejo elektriko, vgrajujejo takšne in drugačne inštalacije ... ▸ A mesteremberek mázolnak, új bútorokat készítenek, villanyszerelést végeznek, ilyen vagy olyan berendezéseket szerelnek fel...
    Stene so postajale bele, možje so malali in sproti čistili. ▸ A falak lassan kifehéredtek, a férfiak meszeltek, és rögtön fel is takarítottak maguk után.

    3. neformalno (prikazovati; opisovati) ▸ lefest
    Tisti raj, ki so nam ga malali o tem, da bodo namesto nas delali stroji, očitno ni raj, ampak nekaj drugega. ▸ Az az édenkert, amelyet úgy festettek le nekünk, hogy a gépek elvégzik helyettünk a munkánkat, nyilvánvalóan nem édenkert, hanem valami más.
  • mural, e, aux [müral, ro] adjectif zidni, stenski

    carte féminin murale stenski zemljevid
    miroir masculin mural ogledalo na steni
    plante féminin murale zidna rastlina
    peinture féminin murale slikarija na steni
    journal masculin mural stenski časopis
  • o predl.
    1. s tož. ob, na, za: udariti nogom o kamen ob kamen; objesiti pušku o zid na steno; tresnuti koga o zemlju ob tla; otimati se o vlast za oblast; svadati se o šta za kaj
    2. z mest. o, ob, na: puška visi o zidu na steni; živjeti o svom trošku ob svojem strošku; živjeti o kruhu i vodi ob kruhu in vodi; govoriti o svome bratu o svojem bratu; visiti komu o vratu viseti komu na vratu; o Novoj godini ob novem letu; o glavi mu rade po življenju mu strežejo
  • ob predlog:

    1. kje: an (steni, mizi, hiši an der Wand, am Tisch, am Haus); (vzdolž) entlang (ob potoku den Bach entlang); kam: an (steno, mizo, hišo an die Wand, an den Tisch, an das/ans Haus)

    2. kdaj: um (ob petih um fünf Uhr); zu (ob vsaki uri zu jeder Stunde)
    ob ponedeljkih/torkih … montags/dienstags …

    3. (okoli) ovijati se: um

    4. (pri) bei (tej temi bei diesem Thema, njegovem obisku/tej priliki bei seinem Besuch, bei dieser Gelegenheit); (če bo) bei (ob lepem vremenu bei schönem Wetter)

    5. (kljub) bei (ob vsej previdnosti bei aller Vorsicht, ob manjši porabi več X bei weniger Verbrauch mehr X)

    6.
    biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen)
    priti ob kaj (etwas) verlieren
    priti ob življenje ums Leben kommen, umkommen

    7. (s pomočjo) an (berglah an Krücken)
    sam ob sebi an sich

    8. (po) tolči, razbijati: gegen (dež ob okna Regen gegen die Fenster)

    9. (poleg) außer, neben

    10.
    … ob naletu Aufprall- (hitrost die Aufprallgeschwindigkeit)
  • obtičáti (-ím) perf. fermarsi, arrestarsi; soffermarsi; (v govoru) impaperarsi; incepparsi:
    alp. obtičati v steni incrodarsi, arrocciarsi
  • parastatica -ae, f (gr. παραστατική)

    1. arhit. t.t. četverokoten steber ob steni, piláster: Vitr., Plin.

    2. = parastas: Vitr.

    3. parastaticae parastátiki, dve kosti v kolenu konja: Veg.
  • pariétal, e, aux [parjetal, to] adjectif, botanique, anatomie stenski; zidni

    os masculin pariétal (kost) témenica
    peinture féminin pariétale slika na steni ali na svodu podzemeljske jame