Franja

mūgītus -ūs, m (mūgīre)

1. mukanje, ruljenje, rjovenje, rikanje: vaccarum Sen. ph., taurorum Ap., assimilis mugitui sonus Suet., tauri Hyg., boum V., Hier., mugitum (mugitūs) dare O. = mugitum edere Sen. rh. ali mugitūs edere O., Val. Max. ali mugitus tollere V. (za)mukati, (za)ruliti, (za)rjoveti.

2. metaf. bučanje, bobnenje, hrušč(anje), hrup, ropot(anje), šum(enje): terrae Ci., gemitus mugitusque (sc. hominis irati) Sen. ph., portae Stat., nemorum Plin.

răcnet -e n

1. krik, vpitje

2. rjovenje

rauquement [rokmɑ̃] masculin (tigrovo) rjovenje

rauquement du lion levje rjovenje

rèvānje s
1. rjutje, rjovenje
2. riganje
3. vretje na dan

rîk m, rȉka ž, ríkānje s
1. rjovenje, ruljenje, rukanje, rikanje
2. grmenje: rik topova

roar¹ [rɔ:] samostalnik
(o vetru) tuljenje, besnenje, (levje) rjovenje; (o morju) bučanje; krik, vik; glasen smeh, krohot(anje); grmenje, treskanje
avtomobilizem, aeronavtika hrup, bobnenje

to set the table in a roar spraviti družbo v krohot
to set up a roar dvigniti krik in vik

rudor -ōris, m (rudere) rjovenje, kričanje, rikanje, rukanje, ručánje, tuljenje, bučánje: si quidem voce hominis et tuba rudore torvior et lyra concentu variatior Ap.

rugghio m (pl. -ghi)

1. knjižno rjovenje

2. ekst. hrumenje, bobnenje

ruggito m

1. rjovenje (lev)

2. krik; hrumenje, bobnenje

rugido moški spol rjovenje, besnenje; kruljenje (v trebuhu)

rugissement [rüžismɑ̃] masculin tuljenje, rjovenje; vpitje; besnenje (de la tempête nevihte)

rugītus -ūs, m (rugīre)

1. rjovenje, renčanje, tuljenje, rikanje, riganje, rukanje, ručánje, bečánje: leonum rugitus (pl.) Hier., edidit alia die in amphit[h]eatro una missione centum iubatos leones, qui rugitibus suis tonitrus excitabant Vop., rugitus leoninus Iul. Val., leonis Vulg.

2. intestinorum rugitus (= gr. βορβορυγμός) kruljenje, krulba, krulež, zavijanje, klokotanje, ropotanje v želodcu, črevesju: Cael., Hier.

úrlet -e n

1. vpitje, kričanje

2. rjovenje, tuljenje

urlio m (pl. -ii) tuljenje, rjovenje

urlo m (m pl. -li, f pl. -la)

1. tuljenje, rjovenje (živali)

2. krik:
cacciare, fare, lanciare un urlo zakričati

3. ekst. rjutje, kričanje, vpitje, hrušč

4. ekst. tuljenje, razglašeno petje

вой m tuljenje, zavijanje, rjovenje; (gov.) stokanje, javkanje;
воем выть žalostno tuliti

рев -у ч., túljenje -a s., rjovênje -a s.

рёв m rjovenje, tuljenje, zavijanje; glasen jok

ри́ка́ння -я с., renčánje -a s., rjovênje -a s.

рык m rjovenje