Franja

Obstmark, das, sadna pulpa

Zahnmark, das, Anatomie zobna pulpa, zobna meča

gošč|a [ó] ženski spol (-e …) der Schlamm; (usedlina) der Bodensatz; metalurgija (pulpa) die Trübe; -schlamm (aktivirana Belebtschlamm, industrijska Industrieschlamm, iz čistilnih naprav Klärschlamm)
lovilnik za goščo der Schlammfang

pulpāmentum -ī, n (pulpa meso brez masti in kosti; prim. pulmentum in pulmentārium)

1. kos mesa, ločenega od kosti: Plin.

2. mesna jed, meso, mesovina, mesovje, priloga, prikuha = gr. ὄψον: Pl., Ap. idr., mihi est … pulpamentum fames Ci.; preg.: lepus tute es et pulpamentum quaeris Ter. sam si zajec in iščeš divjačino.

pulpōsus 3 (pulpa) mesnat: ille terga pulposis torulis obesa convertens postremis velitatur calcibus Ap.

sáden de frutas; frutal

sadni bonboni (konserve, sladoled, sok, kolač, trg) caramelos m pl (conservas f pl, helado m, zumo m, tarta f, mercado m) de frutas
sadno drevo (vrt) árbol m (huerto m) frutal
sadna koščica hueso m, (pečka) pepita f
sadna pulpa pulpa f
sadni sladkor fructosa f
sadna solata (macedonija) ensalada f (macedonia f) de frutas
sadna stiskalnica prensa f (exprimidera f) de frutas
sadni kis vinagre m de sidra
sadno vino vino m de fruta

sadn|i (-a, -o) Obst-, Frucht- (gosti sok der Obstdicksaft, bonbon das/der Fruchtbonbon, čaj der Früchtetee, dan der Obsttag, ekstrakt der Fruchtextrakt, vrt der Obstgarten, jogurt das/der Fruchtjoghurt, kis der Obstessig, kolač Fruchtkuchen, Obstkuchen, liker Fruchtlikör, mošt der Obstmost, okus der Fruchtgeschmack, sladkor der Fruchtzucker, sok der Fruchtsaft, Obstsaft, škodljivec agronomija in vrtnarstvo der Obstschädling, drevesnica die Obstbaumschule, gniloba agronomija in vrtnarstvo die Fruchtfäule, kaša das Fruchtmus, Obstmus, kislina Fruchtsäure, konzerva Obstkonserve, letina die Obsternte, mezga/pulpa das Fruchtmark, Obstmark, solata der Obstsalat, sorta die Obstsorte, stiskalnica die Fruchtpresse, torta die Obsttorte, vino der Obstwein)

stāmen -inis, n (stāre)

1. (o)snutek, osnova na statvah (ki so pri starodavnikih stale pokonci): Varr., Tib. idr., stamen secernit arundo, inseritur medium radiis subtemen acutis O., stamen intendere Sen. ph. osnutek navi(ja)ti.

2. meton.
a) nit na vretenu: Cl. idr., stamina ducere O., ducere manu Tib. ali deducere Tib. ali torquere digitis, torquere pollice O. ali intorquere manu Sen. tr. presti (niti), radio stantis percurrens stamina telae O., reice succinctos operoso stamine fusos! O., stamine fallere somnum Pr. s prejo; metaf. o raznih drugih nitih ali nitim podobnih stvareh α) nit življenja, nit usode, življenjska nit, ki jo predejo Parke: Clotho … nevit … infestā stamina pulla manu O., cognosco natalis stamina nostri, stamina de nigro vellere facta mihi O., Parcae fatalia nentes stamina Tib., tristia non equidem Parcarum stamina … aspexi Lucan., queri nimio de stamine Iuv. nad predolgim življenjem. β) o niti, s katero je Ariadna Tezeju pomagala iz labirinta: cum patuit lecto stamine torta via Pr. γ) o nitih pletene mreže: vidimusque … singula earum (sc. plagarum) stamina centeno quinquageno filo constare Plin. δ) o pajčevíni (pájčini): de quo (sc. ventre) … illa remittit stamen et antiquas exercet aranea telas O., tam tereti filo et tam aequali deducit stamina Plin. (o pajku). ε) struna: stamina docto pollice sollicitat O. ζ) prašnična nit (filament) lilije: tenui pilo et stamine Plin. η) lesno vlakno, starejše lesna lika: quibusdam (sc. arboribus) pulpa sine venis mero stamine et tenui constat Plin.
b) pesn. tkanina, in sicer α) naglavna poveza (preveza), naglavni ovoj (trak) svečenikov in svečenic: Pelusiaco praefulget stamine vertex Sil., alma sacerdos, puniceo canas stamine vincta comas Pr. β) oblačilo: Cl.

vēscor, vēscī (—) (—) (etim. nezanesljivo dokazana beseda; morda iz *vē- (= au proč, od; prim. au-fero) in *ē(d)scor (gl. edō); prim. lat. ēsca, ēscō, got. fra-itan = nem. fressen; potemtakem bi bil osnovni pomen vesci = odjesti (odjedati)) klas. le o ljudeh

1. hraniti se, prehranjevati se (starejše živiti se), živeti ob čem, jesti, uživati (kako jed); z abl. instrumenti: Plin. idr., Numidae … lacte et ferina carne vescebantur S., nec (sc. dii) iis escis aut potionibus vescuntur, ut … Ci., vesci humanis corporibus L., piris H.; neklas. analogno po glag. edere tudi z acc.: Acc. ap. Non. idr., vesci insolita Sen. fr., sacras laurus Tib., glandem Iust., humanam carnem Plin., milvus coepit vesci singulas (sc. columbas) Ph., ut infirmissimos suorum vescerentur T.; s praep.: ex (ob) eadem mensa vesci Sen. rh., delphinus ex hominum manu vescens Plin., vesci de sacerdotalibus cibis Hier., in ea (sc. mensa) Cu., in aridis Amm. živeti, životariti; abs.: Plin., Dig., Amm. idr., ad vescendum hominibus apta (sc. pecus) Ci., vescendi causā omnia exquirere S., vescere sodes! H.; occ.
a) nekaj prigrizniti, pomalicati, starejše založiti: vescebatur et ante cenam Suet.
b) obedovati, jesti, gostiti se: vescentes sub umbra (v senci) L., argentum ad vescendum factum L. srebrno namizje, vescebantur in villa T.

2. metaf. nasploh uživati, imeti, uporabljati kaj, posluževati se česa, izkoriščati kaj, posegati po čem: Acc. ap. Non. idr., armis, arce hac Pac. ap. Non., voluptatibus Ci., aurā aetheriā V. uživati etrski zrak = dihati, živeti = vesci vitalibus auris Lucr., loquella inter se vesci Lucr. pogovarjati se, razgovarjati se. — Act. soobl. vēscō -ere hraniti: quis nos vescet carne? Tert. po Vulg., vescendi pupilli causā Ulp. (Dig.) za prehranitev mladoletnika (nedoletnika); v pass.: pulpa dicta, quod cum pulte olim mixta vescebatur Isid.

zóben dental; tooth(-); of a tooth

zóbna bolezen disease of the teeth
zóbni cement dental cement
zóbna fistula dental fistula
zóbna dlesna, zóbne dlesne gum, gingiva, pl -vae
vnetje dlesen gingivitis
čir na dlesni gumboil
zóbni kamen tartar (on teeth), odontolith
zóbna kirurgija dental surgery
zóbna krona crown, jacket
zóbna korenina root of a tooth
zóbna krvavitev bleeding of the gums
zóbne klešče dental forceps pl
zóbna klinika dental clinic, dental hospital
zóbna jamica (alveola) tooth socket, alveolus
zóbna gniloba caries, tooth decay
zóbna nega dental care, care of one's teeth
zóbna obloga dental plaque
zóbno plombiranje stopping, filling
zóbni prašek tooth powder
zóbna krema, pasta dentifrice; tooth paste
zóbna proteza denture
zóbna ščetka toothbrush
zóbna sklenina dental enamel
zóbna voda dental lotion, mouthwash
zóbna pulpa dental pulp
zóbno tkivo dental tissue
zóbna vrzel gap between teeth
zóbno zdravljenje dental treatment
zóbna vrtalka dental machine
zóbno zrcalo dental mirror
zóbni živec dental nerve

zóben (-bna -o) adj. del dente, dentale, dentario; dentistico:
zobno tkivo tessuto dentario
zobna gniloba carie dentaria
zobna proteza protesi dentaria
zobna ambulanta ambulatorio, gabinetto dentistico
zobni tehnik odontotecnico
anat. zobna jamica alveolo dentario
zobna korenina radice del dente
zobna krona corona
zobna pulpa polpa
zobna sklenina smalto
zobni cement cemento
zobni lok dentiera
med. zobni granulom granuloma
zobna obloga patina dei denti
zobno zlato oro da, per denti

zobn|i [ó] (-a, -o) Zahn- (kamen der Zahnstein, zdravnik der Zahnarzt, grba der Zahnhöcker, krona die Zahnkrone, nitka die Zahnseide, obloga der Zahnbelag, pasta/krema die Zahnpasta, proteza der Zahnersatz, die Zahnprothese, pulpa das Zahnmark, ščetka/krtačka die Zahnbürste, votlina die Zahnhöhle)