Franja

concettuale agg. pojmoven, miseln; konceptualen:
arte concettuale konceptualna umetnost

concezionale agg.

1. pojmoven

2. ki se nanaša na spočetje

idéel, le [ideɛl] adjectif idejen, miseln, pojmoven

ideológico ideološki, pojmoven

īn-fīnītus 3, adv. -ē (in [priv.], fīnīre) neomejen, brez konca, neskončen, brezkončen, neizmeren, in sicer

1. prostorsko: Mel., spelunca ... infinitā altitudine Ci., mundus finitus infinito similis Ci., inf. spatium Lucr., domuisti gentes ... locis infinitis Ci., inf. imperium, potestas Ci., L. neomejena.

2. časovno: Lucr., infinito ab tempore Ci. od vekov; od tod o dogodkih: infinitum bellum N. neskončna, caedem infinitam civium facere Ci., dimicatio Ci., infinita illa hasta Ci. neprestane dražbe (gl. hasta), infinitae quaestiones Ci., iis infinitum est odium Ci., quid plausūs infiniti Ci. odobravanje, ploskanje, ki ga noče biti konec, spem infinitam persequi Ci. čigar konec je nedogleden, čigar konca ni videti, labor Ci., occupationes N. neprestana, cunctatio Plin. iun., curae Q.

3. po številu: Auct. b. Afr., Gell., Eutr., Lamp., multitudo infinita eorum, qui ... Ci., lucrum Ci., unum genus infinitae pecuniae cogendae Ci.; od tod: inf. facta, scelera, crimina Ci. ali inf. copiae Cu. brezštevilni, immunitatibus infinitis sublata vectigalia Ci.

4. po meri: Q., Iust., Eutr., Val. Max., magnitudo C., commentarii Ci.; od tod: inf. ambitus, largitio, licentia, cupiditas Ci. brezmeren, neizmeren, oratio Ci. ki ga ni konca, singillatim ea dicere infinitum est Ci. bi bilo neskončno dolgo, pretium Icti. nezmerna, si cui nimis infinitum videtur Ci. preobširno; subst. īnfīnītum -ī, n neizmerna množina: auri Eutr., ad, in infinitum Plin., Q. brez konca in kraja, do neskončnosti, in infinito Icti. neomejeno, brez omejitve, infinitum quantum Plin. neskončno, čez mero, izredno, infinito (silno) praestare ceteris Plin., infinito plus, magis Q. dokaj več, bolj; adv.: infinite partes secare et dividere Ci., inf. perorare, concupiscere Ci.

5. occ. kot ret. in fil. t. t.: nedoločen, splošen, pojmoven (posnet, abstrakten): „convenerit“ aeque infinitum est, „consenserit“ hoc vero cum infinitum tunc obscurum et occultum Ci., res infinite posita Ci., infinitior distributio Ci., inf. quaestio Ci. govorniška snov, coniunctiones ali connexa Ci. nedoločne povedi, nedoločen konsekutivni stavek; kot gram. t. t. modus inf. ali verbum inf. Q. nedoločni zaimek (kakor quis, quem, quoius) Varr.

mìslen -a -o pojmoven, odmišljen: -e su riječi: ljubav, dobrota; -ōst ž pojmovnost, odmišljenost

notional [nóušənəl] pridevnik (notionally prislov)
pojmoven, idejen, miseln, umišljen, imaginaren; sanjav

notionnel, le [-sjɔnɛl] adjectif pojmoven

nozionale agg. pojmoven

pójaman -mna -o pojmoven

presentive [prizéntiv] pridevnik
neposreden, direkten
jezikoslovje nazoren, pojmoven (beseda)

terminal¹ [tə́:minəl] pridevnik
mejen, ki tvori mejo; končen, poslednji, zaključni, skrajni; terminski; četrtleten, trimestralen, semestralen
logika pojmoven

by terminal payments v četrtletnih plačilnih obrokih (plačilih)
terminal examination zaključni izpit
terminal station (stop) zadnja, končna postaja (postajališče)
terminal velocity končna hitrost

поняттє́вий прикм., pojmôven, pojmôvni prid.

abstrakten pridevnik
1. (o umetnosti) ▸ absztraktGre za abstraktno skladbo, ki poslušalcu dopušča svojo interpretacijo. ▸ Ez egy absztrakt darab, amelyet a hallgató a maga módján értelmezhet.
Povezane iztočnice: abstraktna tehnika

2. (nematerialen; pojmoven) ▸ absztrakt, elvontNi dovolj, da otroku nevarnost opišemo z abstraktnimi pojmi. Nevarnost mu moramo pokazati. ▸ Az nem elég, ha a gyermeket fenyegető veszélyt elvont fogalmakkal magyarázzuk el. A veszélyt meg is kell mutatnunk neki.

3. (nekonkreten; nejasen) ▸ absztrakt, elvontZakoni so pisani v abstraktnem jeziku in jih je zato mogoče tolmačiti različno. ▸ A törvények absztrakt nyelven íródtak, ezért különbözőképpen értelmezhetők.

corporālis -e (corpus)

1. telesen: Sen. ph., Dig.; kot subst. corporāle -is, n telesno, telesnina: Lact.; pl. corporālia -ium, n telesne stvari, telesnine: Sen. ph.; occ. (gram.) snoven, stvaren, konkreten (naspr. incorporalis pojmoven, abstrakten): Prisc.

2. telesen = ki temelji v telesnem bistvu, snoven, mesén: vitia Sen. ph., voluptates (naspr. voluptates animi) Sen. ph., bona Gell. — Od tod adv. corporāliter telesno: Petr., Tert.