Franja

altrettale agg. knjižno prav tak, podoben:
queste e altrettali cose dissero con nostro grande sbalordimento te in podobne reči so povedali na naše veliko začudenje

an [ɑ̃] masculin leto

en trois ans v treh letih
dans un an, d'ici un an čez leto dni
en l'an 2000 v letu 2000
par an na leto, letno
tous les ans vsako leto, vsakoletno
il y a deux ans pred dvema letoma
un an après leto dni nato, pozneje
bon an mal an poprečno, običajno, iz leta v leto, od leta do leta
bon an mal an, le bénéfice est satisfaisant poprečno je dobiček zadovoljiv
le jour de l'an, le premier de l'an novoletni dan (1. jan.)
l'an dernier, passé lani
l'an prochain prihodnje leto
l'an 1900 de notre ère leto 1900 naše ere
en l'an de grâce 1500 leta Gospodovega 1500
l'an du monde po ustvarjenju sveta
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
avoir 30 ans biti 30 let star
il s'en moque, il s'en soucie comme de l'an quarante mar mu je to, to mu je vseeno

armātūra -ae, f(armāre)

1. vrsta oborožitve, oborožitev, orožje: Deiotarus habet cohortes nostrā armaturā Ci. ep. po naše oborožene, Numidae levis armaturae C. lahko oboroženi, studium armaturae Threcum Suet. za borce (gladiatorje) s traškim orožjem.

2. met. oboroženci: N., Cu. idr., haec armatura (sc. Cretenses) L., arm. varia peditatūs et equitatūs Ci. ep., levis armatura L. lahko oboroženi vojaki, pešaki, nostrae sunt legiones, nostra levis armatura, noster equitatus Ci., gravis armatura Veg. težko oboroženi vojaki, pešaki; pl. leves armaturae Amm.

3. (v pozni lat.)
a) težko oborožena telesna straža: armaturarum tribunus, rector Amm.; potem nasploh oborožena sila, vojaška moč: Amm., Veg.
b) (=arma) orožje: armaturam dare Val. Max., armaturam accipere, induere armaturam dei Vulg.
c) orožna (bojna) vaja, taktične vaje, taktika: Veg., armaturae scientia, artium armaturae... scientissimus Amm.; met. taktično izvežbane čete: Veg.

associare

A) v. tr. (pres. assōcio)

1. pridružiti, vzeti za družabnika

2. združiti, združevati, povezati, povezovati (tudi pren.):
associare idee apparentemente contrarie povezati navidez nasprotujoče si ideje

3. prepeljati, odpeljati:
associare un morto alla chiesa odpeljati pokojnika v cerkev
associare qcn. alle carceri koga pripeljati v zapor

B) ➞ associarsi v. rifl. (pres. mi assōcio)

1. združiti se, povezati se:
la nostra ditta si è associata a una compagnia americana naše podjetje se je združilo z neko ameriško družbo

2. včlaniti se, naročiti se:
associarsi a un circolo včlaniti se v klub
associarsi a un giornale naročiti se na časopis

3. pridružiti se:
associarsi al lutto pridružiti se žalovanju, sočustvovati z žalujočimi

attarder [-rde] verbe transitif zadržati, povzročiti zamudo (quelqu'un komu)

les embouteillages nous ont attardés prometni zastoji so vzrok naše zamude
il a été attardé par l'orage nevihta ga je zadržala
s'attarder zakasniti se, zamuditi se, zadržati se
s'attarder chez quelqu'un zadržati se pri kom (prek predvidenega časa)
s'attarder sur un sujet zadržati se pri kakem predmetu

augustus 3, adv. -e (augēre)

1. posvečen, svet; kot adv. = spoštljivo: augusto augurio postquam inclita condita Roma est Enn. ap. Varr., locus Ci., Eleusin sancta illa et augusta Ci., sanctus augustusque fons Ci., templum augustum, augustissimum L. sveto, presveto, augusta vocantur templa sacerdotum rite dicata manu O., fanum L., sedes V., arae augustiores Plin. iun., quos (deos) auguste omnes sancteque veneramur Ci. s sveto spoštljivostjo, quod de religione dici possit augustius Ci. s svetejšo spoštljivostjo.

2. pren. častitljiv, veličasten, veličanstven, vzvišen: habitus formaque viri aliquantum amplior augustiorque humanā L., ornatus habitusque humano augustior L., augustissima vestis L., habitu se augustiorem... fecit L. Od tod Augustus -ī, m (gr. Σεβαστός) Častitljivi, Veličastni, Vzvišeni, častni naslov Gaja Julija Cezarja Oktavijana, nadel mu ga je senat ob začetku njegove samovlade dne 17. I. l. 27 po nasvetu Lucija Munacija Planka: T., Suet., Fl.; preg.: Augusto felicior, Traiano melior Eutr. Iz naslova je nastal naziv s pomenom „presvetli“, „cesar“, „cesarost“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“ (prim. Caesar = „cesar“, nem. „ Kaiser“, Carolus = „kralj“): Iuppiter arces temperat aetherias...: terra sub Augusto O. Ta naslov je prešel na vse poznejše rim. cesarje: Vell.; po cesarju Probu tudi perpetuus Augustus: Eutr.; pozneje še semper Augustus, po naše = „ vselej nosilec vladarstva“; v pl.: Magnos et Felices et Augustos diximus Sen. ph. enega smo imenovali Velikega, drugega Srečnega, tretjega Presvetlega. Kot fem. Augusta -ae Avgusta = „presvetla“, „cesarica“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“, naslov najprej Avgustove soproge Livije: T., potem sploh cesarskih soprog, mater, hčera in sester: Iuv., Plin. iun., Suet., (Vitellius) matrem complexus Augustae nomine honoravit T. — Od tod

I. adj.

1. Augustus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: Vell., pax O. od Avgusta povrnjen, na novo pridobljen, domus Augusta O. cesarska hiša (rodovina), cesarski rod, nomen, numen O., mensis Augustus Iuv. (prej mensis Sextīlis) mesec avgust, t.j. veliki srpan, imenovan po cesarju Avgustu: Kalendae Col., Plin., Idus Mart., aula Mart., laurus Plin., ficus Macr.; subst. Augusta -ae, f (sc. urbs) Avgusta, ime več mest, ki so jih ces. Avgust ali njegovi nasledniki ustanovili ali na novo naselili, npr. Augusta Taurinorum Tavrinska Avgusta (zdaj Torino): Plin., T., Augusta Praetoria ali Praetoria Augusta Pretorska Avgusta (zdaj Aosta v gornji Italiji): Plin., Augusta Treverorum Treverska Avgusta (zdaj Trier): Mel., Augusta Vindelicorum Vindeliška Avgusta (zdaj Augsburg), tudi samo Augusta: Ven., Caesarēa Augusta: Aus. ali Caesaraugusta -ae, f: Mel., Plin. Cesarska Avgusta (zdaj Saragossa) v tarakonski Hispaniji.

2. Augustālis -e Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: ludi Augustales T. igre, ki so se obhajale dne 12. X. Avgustu na čast, sodales Augustales T., Suet. ali sacerdotes Augustales, tudi samo Augustales T. svečeniška združba 25 članov, ki jo je ustanovil Tiberij Avgustu na čast, seviri Augustales Petr., tudi samo Augustales Porph. svečeniška združba 6 članov, ki jo je ustanovil Avgust za čaščenje larov in penatov na križpotjih, poseb. v municipijih in naselbinah, praefectus Augustalis, tudi samo Augustalis Icti. cesarski namestnik v Egiptu, maiestas Augustalis Dig., Cod. I. cesarsko veličanstvo; subst. Augustālēs -ium, m avgustali, legijam dodeljeni, legijski dodeljenci: Veg.

3. Augustānus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: colonia Ulp. (Dig.); subst. Augustānī -ōrum, m Avguščani, preb. mest z nazivom „Avgusta“: Plin.

4. Augustēnsis -e avgustovski, avgustejski, po Avgustu imenovan: civitas Cod. Th.

5. Augustēus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: marmor Plin., Isid. neka vrsta egipt. marmora, charta (= regia) Isid.

6. Augustiānus 3 avgustovski, avgustejski, cesarski: census Tert.; subst. Augustiānī -ōrum, m (sc. equites) avgustejci, cesarjanci, rim. vitezi, ki jih je izbral ces. Neron, da so mu ploskali, kadar je nastopil v gledališču: Suet., equites Romani cognomento Augustianorum T.

7. Augustīnus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: currus Suet.

— II. subst. Augustālitās -ātis, f dostojanstvo cesarskega namestnika v Egiptu: Cod. Th.

autore m (f -trice)

1. storilec; začetnik, pobudnik, tvorec:
l'autore di un delitto storilec zločina
è l'autore della nostra rovina on je kriv naše nesreče
l'autore dei miei giorni šalj. moj oče

2. avtor, ustvarjalec; pisatelj:
l'autore di un romanzo avtor romana
diritti d'autore avtorske pravice
quadro d'autore slika priznanega umetnika
fuori l'autore! živijo avtor! hočemo avtorja! (pri gledaliških predstavah)
gli autori classici klasični pisatelji

autorizzare v. tr. (pres. autorizzo)

1. pooblastiti, pooblaščati:
m'hanno autorizzato a parlarti pooblastili so me, da govorim s tabo

2. odobriti, dovoliti, avtorizirati

3. opravičiti, upravičiti:
il suo comportamento autorizza i nostri sospetti njegovo ravnanje opravičuje naše sume

aviation [avjasjɔ̃] féminin letalstvo, aviacija

aviation civile, marchande, maritime, militaire, sportive, de transport, de tourisme civilno, trgovsko, pomorsko, vojaško, športno, prevozno, turistično letalstvo
compagnie féminin, usine féminin, réseau masculin, terrain masculin d'aviation letalska družba, tovarna, mreža, zemljišče
salon masculin de l'aviation letalska razstava
aviation de chasse, de bombardement lovsko, bombniško letalstvo
l'aviation ennemie a attaqué nos bases sovražna letala so napadla naše baze

bene, adv. (*benus = bonus), komp. melius, superl. optimēI.

1. pri glagolih in participih = dobro, prav, primerno, prilično, prijetno, lepo, obilno (naspr. male): bene cenare H., Cat., bene habitare N. prijetno, bene nosse Ci., H., Cu., bene polliceri S. ali bene promittere Pl., Ci. obilno, bene praebere vestem Pl. obilno, bene (melius, optime) mereri de aliquo Ci. mnogo (več, največ) zaslug si pridobiti za koga, bene (melius O.) sperare Ci. dobrega (boljšega) se nadejati, bene existimare de aliquo Ci. ep. dobro mnenje o kom imeti, bene vivere Ci. pošteno, čednostno, bene iudicare Ci. prav, pravično, vix bene desieram O. komajda sem prav nehal, bene Pittacus … „nolite …“ inquit N., non vincentes, sed bene morientes L. slavno, častno, consul bene de re publ. sentiens Ci., ager bene cultus Ci., vix bene natus O., Sen. ph. komaj še prav rojen; včasih nekako kratkorečno, npr.: bene mones Ter. prav opominjaš = prav je, da opominjaš, po pravici opominjaš, bene narras Ter., Ci. ep. dobro je, kar pripoveduješ, bene nuntias Ter. dobro je, kar poročaš, tvoje poročilo je dobro, bene putas Ter. tvoje mnenje je pravilno, bene vocas Pl. tvoje povabilo je dobro = drago mi je, da si me povabil = lepa ti hvala (izraz vljudne odklonitve), bene reprehendere Ci. prav je, da kdo graja, po pravici grajati; elipt.: optimeque in Verrem Cicero (sc. dicit), si pater … Q.; kot klic odobravanja: quare „bene“ et „praeclare“ quamvis nobis saepe dicatur Ci.; poseb. pri zdravicah (napivanju) adv. bene sam ali v zvezi z dat. ali acc. = na (moje, tvoje, naše, vaše) zdravje! bene vobis, bene amicae meae Pl., „bene“ dic dominae, „bene“, cum quo dormiat illa O., bene me (te, nos, vos) Pl., bene Messalam Tib.; occ.
a) srečno, zadovoljno, ugodno: bene ambula Pl. srečno potuj, bene vivere Ci., H., vivitur parvo bene H. (toda pri Kom. je bene vivere = dobro, t.j. razkošno, veselo živeti: nunc bene vivo et fortunate Pl., vixit, dum vixit bene Ter.), secundis ortis bene promittunt dii Ci. obetajo srečo, re bene gesta Ci., C., bene pugnare N., L., bene vertere (vortere) Pl., L., V., Cu. po sreči izteči;
b) (glede na čas) bene, optime = (prav) pri dobri sreči, (prav) o pravem času, (prav) za časa, ravno prav: optime eccum foras progreditur Pl., optime te offers Ter., eccum Phidippum optime video Ter.; elipt.: Syrum optime eccum (sc. video) Ter.

2. stopnjujoč pri adj. in adv. dobro = jako, prav, zelo, kaj: Ca., Pl., Gell. idr., bene tempestate serena Enn. ap. Ci. pri nebu, jasnem kakor ribje oko, quos aut imberbes aut bene barbatos videtis Ci., bene nummatus H., adulescens bene nummatus et bene capillatus Ci., bene notus H., mentis bene sanae H., bene magna caterva Ci., bene multus Asin. Poll. in Ci. ep., Auct. b. Hisp., bene multa O., bene penitus in istius familiaritatem se dedit Ci. kar najtesneje se ga je oklenil, bene longe Auct. b. Hisp., bene mane Ci. navsezgodaj, bene ante lucem Ci. dolgo pred svitom, bene diu Suet., non bene (= vix) O.; bene je lahko okrepljen še z drugim adv.: bene plane magnus (dolor) Ci.

II. Posebne zveze:

1. bene agere prav ravnati, pravično postopati: Eutr., recuperatores dicis te daturum; bene agis Ci.; bene (optime) agere cum aliquo (prav) lepo, (prav) prijazno delati (postopati, ravnati) s kom: senatus optime cum oratoribus egit Ci.; bene agitur (gl. pod 6. a).

2. bene audire (gl. audiō).

3. bene credere varno posoditi (posojati): Ulp. (Dig.); toda: quod (imperium) si ei sui bene crediderint cives L. ako so prav storili, da so mu poverili to (vladarstvo), ako so mu to na svojo blaginjo izročili.

4. bene dicere
a) dobro = prav (pravilno, lepo, spodobno) govoriti: bene dicere, quod est scienter et perite et ornate dicere Ci., bene Latine dicere (loqui) Ci., qui optime dicunt Ci. najizvrstnejši, najzgovornejši, poëtae ad bene dicendum redacti H. k spodobnemu govorjenju.
b) pametno govoriti: bene et sapienter dicere Ter.
c) besede z dobrim pomenom govoriti = vzdrž(ev)ati se nesvetih besed, jezik brzdati (= εὐφημεῖν): bono animo es et bene dice! Pl., heia, bene dicite! Pl.
č) bene dicere (= benedicere) alicui dobro govoriti o kom, hvaliti koga: omnes bene dicunt (sc. ei), amant Ter., bene, quaeso, inter vos dicatis et mihi absenti tamen Pl., cui bene dixit umquam bono? Ci., nec tibi cessaret doctus bene dicere lector O. Od tod abs. bene dictum (= benedictum) -ī, n (po)hvala, prizna(va)nje: bene dictis si certasset, audisset bene Ter., bene dictis tuis bene facta aures meae auxilium exposcunt Pl., qui philosophiam complexus esset matrem omnium bene factorum beneque dictorum Ci.

5. bene (optime) facere
a) (prav) dobro ali izvrstno izdelati, izvršiti: argentum (vas) bene (optime) factum Ci., senatus consultis bene factis Ci.
b) occ. α) prav storiti (ravnati): Ter., bene fecit A. Silius, qui transegerit Ci. ep.; kot pozdrav: bene factum te advenisse Ter. prav si storil, da si prišel; od tod abs. bene facta -ōrum, n dobra (plemenita, slavna, slovita) dela, dejanja, take zasluge: omnia bene facta in luce se collocari volunt Ci., conscientia bene actae vitae multorumque bene factorum iucundissima est Ci. β) (o zdravilih) dobro deti, ugodno vplivati, zdravilen biti: id bene faciet Ca. γ) (kot izraz odobravanja, veselja ali zahvale) bene facis, bene fecisti = prav dobro, izvrstno, hvala lepa! Kom. δ) bene facere (= benefacere) dobroto storiti (izkazati), dobrote izkazovati, deliti: quod bene fecisti Pl. dobrota, animus (voluntas) bene faciendi Sen. ph., magnitudo bene facientis Sen. ph.; bene facere (benefacere) alicui dobroto (ljubezen) storiti komu, dobrote izkazovati komu, odobrotiti koga, dobrotovati komu: malo si quid bene facias, id beneficium interit Pl., bene nos aliquid facere illi decet Ter., male tractamur ab amicis, quibus bene fecerimus (benefecerimus) Ci., pulchrum est bene facere rei publicae S., ne ingratis quidem benefacere absistam L., sibi facere bene Ci. (pri poznejših piscih brez sibi) (dobro) si streči, goditi si; v pass.: quod bonis bene fit (benefit) beneficium Pl. Od tod abs. bene facta in benefacta -ōrum, n dobrote: bene facta (benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., pro benefactis alicui pretium reddere Pl., quid labor aut benefacta (taurorum) iuvant? V. dobrote = koristno delo, bene facta referre Cl.; nam. bene facere alicui tudi bene facere erga aliquem: siquid amicum erga bene feci Pl.

6.
a) bene est ali bene habet po sreči (volji) gre, zadovoljen (srečen) sem, (to) me veseli: Kom., bene est: nil amplius oro H., si vales, bene est; ego valeo Ci. ep. (v začetku pisem), bene habet; iacta sunt fundamenta defensionis Ci., bene habent tibi principia Ter. dobro (po sreči) se ti godi …; optime (optume) est to je prav lepo, to mi je zelo drago (po volji), to mi godi: Kom.; bene est z ACI drago (po volji) mi je, godi mi: bene hercle est illam tibi valere et vivere Pl.; toda melius est z ACI bolje bi pač bilo (= moraš, moramo itd.): alibi te meliust (= melius est) quaerere hospitium tibi Pl.; istega pomena kakor bene est tudi bene agitur: Kom.
b) bene est alicui dobro se godi komu, dobro se ima kdo: Enn. ap. Ci., Afr. fr., Pl., Ter., (caelebs) iurat bene solis esse maritis H., quare tibi non sit bene ac beate? Cat.; v komp. melius est alicui bolje se godi komu, bolje je komu: Pl., Ter., Pompeio melius est factum Ci. Pompeju je odleglo, bolje mu je; o stanju: bono animo es: erit isti morbo melius Pl. bolezen se bo polegla; bene est alicui z abl. instrumenti dobro si streže kdo s čim, godi si kdo s čim: ubi illi bene sit ligno, aquā calidā, cibo Pl., mihi … bene erat non piscibus urbe petitis, sed pullo atque haedo H. Redkeje osebno bene sum dobro si strežem, godim si: minore nusquam bene fui dispendio Pl.

7. bene emere dobro kupiti = po ugodni ceni kupiti: vin bene emere? Pl., quo melius emptum sciatis, Tertia deducta Ci. ap. Suet.; bene vendere dobro prodati = drago prodati: ne time, bene hercle vendidi ego te Pl., velle quam optime vendere Ci.

bogokletstvo samostalnik
1. (o žaljenju vere) ▸ istenkáromlásV zadnjih letih se je večina, predvsem zahodnih držav odločila umakniti člen o blasfemiji oz. bogokletstvu iz ustave. ▸ Az elmúlt években a nyugati országok többsége úgy döntött, hogy kiveszi az istenkáromlásról szóló cikkelyt az alkotmányából.
V nekaterih islamskih državah je smrtna kazen predvidena tudi za bogokletstvo in odpadništvo od vere. ▸ Néhány iszlám országban istenkáromlásért és hitehagyásért is halálbüntetést szabnak ki.

2. (nezaslišano dejanje) ▸ istenkáromlás
Postopek segrevanja mleka so številni nasprotniki sprejeli kot bogokletstvo. ▸ A tej felmelegítését számos ellenzője istenkáromlásként fogta fel.
Dvom v naše besede je bogokletstvo. ▸ Szavainkban kételkedni istenkáromlás.
Primerjati današnjo zahodno žensko s plašno antilopo, ki jo vodi ohranitveni nagon, je bogokletstvo. ▸ A mai nyugati nőt egy félénk antilophoz hasonlítani, amelyet a fajfenntartás ösztöne hajt, istenkáromlás.

bojevati glagol
1. (o vojaškem spopadu) ▸ harcol, csatázik, csatározik, háborúzikBush in Blair pravita, da bojujeta vojno proti terorizmu, da bi bil svet bolj varen. ▸ Bush és Blair azt állítják, hogy azért harcolnak a terrorizmus ellen, hogy a világ biztonságosabb legyen.
Devet let sta sprti strani bojevali vojno. ▸ A hadban álló felek kilenc évig háborúztak.
Danes velja, da bodo brezpilotna letala v prihodnosti bojevala vojne, ne da bi bilo komu treba tvegati glavo. ▸ Mai nézetek szerint a jövőben drónok fognak majd háborúzni, így senkinek nem kell vásárra vinnie a bőrét.
Vojno se je bojevalo tudi na morju. ▸ A háború a tengeren is zajlott.

2. (o prizadevanju) ▸ küzd, harcot vívSlovenija je dejansko v tem času bojevala boj na dveh frontah: mednarodni in notranjepolitični. ▸ Szlovénia ebben az időben ténylegesen két hadszíntéren küzdött, a nemzetközin és a belpolitikain.
Zanimalo nas bo, kako bojujejo boj s hrupom strokovnjaki, ki v naše avtomobile vgrajujejo akustične sisteme, ki obljubljajo užitke koncertnih dvoran. ▸ Arra leszünk kíváncsiak, hogyan küzdenek a zaj ellen azok a szakemberek, akik koncertcsarnokok élményét ígérő akusztikai rendszereket építenek be autóinkba.
Preden mu je uspelo s svojimi dietetičnimi krožniki, je bojeval boje z zdravniki, ki so bili nezaupljivi ob njegovih vabljivih jedeh. ▸ Mielőtt sikerrel járt volna diétás fogásaival, sokat küzdött az orvosokkal, akik bizalmatlanok voltak a csábító étkeivel szemben.Vsak dan se moraš za nekaj boriti, vsak dan moraš bojevati bitke. ▸ Minden nap küzdeni kell valamiért, minden nap csatákat kell vívni.
Tokrat bojuje bitko z omejitvami lastnega ostarelega telesa. ▸ Ezúttal saját megöregedett teste korlátaival kell megküzdenie.
Štiriintridesetletni igralec je v preteklih letih že kar nekajkrat bojeval bitke z alkoholom, mamili in odvečnimi kilogrami. ▸ A harmincnégy éves színész az utóbbi években többször küzdött az alkohollal, drogokkal és a súlyfelesleggel.
Pogosto sem na zunaj delovala čisto običajno, ljudje niso prepoznali, da sem v sebi bojevala bitke s črnimi mislimi. ▸ Kifelé gyakran teljesen normálisnak tűntem, az emberek nem vették észre, hogy belül sötét gondolatok ellen küzdöttem.
Z neredom bojuje bitko, v kateri nikoli ne zmaga. ▸ Harcot vív a rendetlenséggel, amelyben soha nem győz.

bolezen samostalnik
1. (stanje organizma) ▸ betegség, kórObe živili z nizko hranilno vrednostjo namreč lahko povzročita številne bolezni. ▸ Mindkét alacsony tápanyagtartalmú élelmiszer számos betegséget okozhat.
Doslej so pristojne veterinarske službe po Evropi zabeležile 446 izbruhov te bolezni. ▸ Az állategészségügyi szolgálatok eddig 446 alkalommal regisztrálták a kór kitörését Európa-szerte.
V razvitem svetu smrtnost zaradi nalezljivih bolezni upada že desetletja. ▸ A fejlett világban a fertőző betegségek okozta halálozások száma évtizedek óta csökken.
Pljučnica je bila pogosta bolezen v vsej človeški zgodovini. ▸ A tüdőgyulladás az emberiség története során mindig gyakori betegség volt.
Tinitus ni bolezen, temveč simptom, ki je lahko posledica različnih vzrokov. ▸ A köhögés nem betegség, hanem egy tünet, az oka sokrétű lehet.
Povezane iztočnice: kronična obstruktivna pljučna bolezen, bolezen norih krav, duševna bolezen, kronična bolezen

2. (negativen dejavnik) ▸ betegség, kór, nyavalyaPomanjkanje etike, morale je torej bolezen našega časa. ▸ Az etika, az erkölcs hiánya tehát korunk betegsége.
Droge so bolezen naše dobe prav zato, ker po njih sega mladina. ▸ A kábítószerhasználat korunk betegsége, éppen azért, mert a fiatalok körében terjed.
Organizirani kriminal kot bolezen družbe bi se dalo primerjati z rakom. ▸ A szervezett bűnözés társadalmi kórként a rákhoz hasonlítható.
Suženjstvo je očitno naenkrat postalo bolezen družbe. ▸ Úgy tűnik, a rabszolgaság hirtelen a társadalom betegségévé vált.
Stres je bolezen današnjega časa. ▸ A stressz korunk betegsége.

bonheur [bɔnœr] masculin sreča

par bonheur na srečo, k sreči
au petit bonheur na slepo srečo, kakorkoli
j'ai le bonheur de ... srečen sem, imam srečo, da ...
faire le bonheur de quelqu'un osrečiti koga
(familier) si ce stylo peut faire votre bonheur če vam ta nalivnik lahko koristi
jouer de bonheur imeti srečo, uspeti tam, kjer je vse kazalo na neuspeh
porter bonheur prinašati srečo
rien ne trouble, ne gâche, n'assombrit notre bonheur nič ne kali naše sreče

brême carga f , cargo m ; peso m

v naše breme (trg) a nuestro cargo
v breme koga por cuenta de alg
socialna bremena cargas f pl sociales
iti v breme koga correr por cuenta (ali correr a cargo) de alg
naložiti komu breme echar la carga a alg
onemoči, pasti, zgruditi se pod bremenom (fig) dar con la carga en tierra (ali en el suelo)
pasti komu v breme ser una carga para alg
pisati v breme (trg) cargar en cuenta
znebiti se bremena echar la carga de sí

brevitās -ātis, f (brevis)

1. prostorsko: kratkost, kratkoba: spatii C. majhna (neznatna) razdalja, Gallis prae magnitudine cirporum suorum brevitas nostra contemptui est C. naše majhne postave, brevitas corporis Lucr., guttarum Vitr., crurum, pili Plin., angusti fretūs Gell.

2. časovno:
a) kratkost: diei brevitas conviviis, noctis longitudo stupris... continebatur Ci., brevitas temporis Ci. ep., C., vitae Ci., Sen. ph., horae Sil.
b) pren. α) (o govoru) kratkost, kratkorečje, jedrnatost (naspr. copia): orationis meae, litterarum, in dicendo Ci., respondendi N., haec brevitatis causā relinquo Ci. da na kratko povem, brevitatis gratiā Plin., est brevitate opus, ut currat sententia H. β) metr. kratkost, kračina: syllabarum Ci., pedum Ci., omnium longitudinum et brevitatum in sonis iudicium Ci.; nezategnjeno, skrčeno izgovarjanje: contractio et brevitas dignitatem non habet Ci.

buco m (pl. -chi)

1. luknja, odprtina:
il buco della serratura luknja na ključavnici
banda del buco publ. vlomilska tolpa
non cavare un ragno dal buco pren. ne uspeti v ničemer, ne doseči ničesar
fare un buco nell'acqua polomiti ga, truditi se zaman
buchi del naso nosnici
buchi delle orecchie ušesni odprtini

2. pren. luknja:
vivere nel proprio buco živeti v svoji luknji, odmaknjeno od sveta

3. fiz., astr.
buco nero črna luknja

4. ekst. vrzel, luknja

5. primanjkljaj, deficit:
tappare, turare un buco zamašiti luknjo

6. šport zgrešen udarec

7. žarg. injekcija mamila (zlasti heroina)
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. v življenju ne uspevajo prav vse naše želje

caedēs (st.lat. in star. tudi caedis: L.) -is, gen. pl. -ium (pesn. tudi caedum: Sil.), f (caedere)

I. act.

1. bitje (udarjanje) s pestjo, tepež: Don.

2. pobijanje, moritev, uboj: caedes impia (infanda) legatorum L., intestinae caedes L. sorodnikov, homicidia compescimus et singulas (posameznikov) caedes Sen. ph., confectā caede N. po umoru, nullum in caede nefas V. sovražnika se sme ubiti, caedes et cupido V. (ἓν διὰ δυοῖν) krvoželjnost, nostraeque iniuria caedis V. naklep na naše življenje; pogosto = poboj, pokol, klanje, prelivanje krvi, krvolitje: caedem facere Ci., S., L., Auct. b. Hisp., edere N., L., perpetrare L. ali patrare T., non pugna, sed caedes erat Cu. (prim. „ne boj, mesarsko klanje“, Prešeren), medioque in crimine caedis et igni V., caedes atque incendia Ci., direptiones, latrocinia, caedes Ci., omnia caedibus vastare Hirt. vse pomoriti in opustošiti, caedibus deterrere H.

— II. pass.

1. umor, poboj, uboj, pokol: caedes Clodii Ci., cohortium C., fraterna L., caedes caedem sequitur C. zaporedoma se pobijajo, ex caede fugere C. ali effugere L. ali refugere in castra Hirt. poboju (z bojišča) ubežati.

2. occ. zakol (klanje) žrtve ali poboj (pobijanje) živali na lovu: pro caede boum V., multa caedes bidentium H. obilne žrtve ovac, caedes armenti, iuvenci O. ali iuvencorum Mart., ferarum, ferina O., Polyxenia caedes Cat. žrtvovanje Poliksene.

3. met.
a) v poboju umorjeni, poklani, ubiti, pobiti, padli, mrliči: ingentes Rutulae spectabit caedis acervos V., caedes prope par utrimque fuit L. število ubitih, plenae caedibus viae T.
b) v klanju prelita kri: caede madentes O., caede tepebat humus V., sparsos fraterna caede penates V., (currus) respersus fraterna caede Cat.

capa samostalnik
1. ponavadi v množini (ponošeno oblačilo) ▸ rongy, göncNa ulicah je videti ljudi, oblečene v raztrgane cape in pokrite s polivinilom. ▸ Az embereket szakadt göncökben, és polivinilbe burkolózva lehet látni az utcán.Za maturo je potrebovala obleko, pa sem prodala svojo, dve zimi sem hodila okrog v capah. ▸ Szüksége volt egy ruhára az érettségire, és én eladtam az enyémet, két télen át rongyokban jártam.

2. ponavadi v množini, izraža negativen odnos (oblačilo) ▸ gönc, rongy
Najbrž je hotela reči, da njene trendovske cape niso primerne zame. ▸ Minden bizonnyal azt akarta mondani, hogy a trendi göncei nem valók nekem.
Ona izdaja denar za cape in kozmetiko in leta za mlajšim moškim. ▸ Göncökre és kozmetikára költi a pénzt, és fiatalabb férfiak után rohangál.
Najbolj nas razžalosti, kadar ujamemo v cenene cape odete lepotice, ki bi morale s svojimi atributi osupniti naše oko. ▸ A leginkább az az elszomorító, amikor silány rongyokba öltözött szépségeket kapunk lencsevégre, akik amúgy ámulatba ejthetnének bennünket.

3. (kos blaga) ▸ rongy
Veliki spinaker se kot stara capa pobesi z jambora. ▸ A nagy spinnaker régi rongyként lógott alá az árbocról.
Polovica obleke je v capah visela z nje, iz levice pa ji je kapljala kri, kjer jo je ogrebel medved. ▸ A fél öltözéke rongyként lógott róla, a bal karjából pedig, ahol a medve belevájta karmait, csöpögött a vér.

4. izraža negativen odnos (neodločen človek) ▸ rongy [ember] ▸ senkiházi
Žena ga vpričo drugih ozmerja s šlevo ali capo. ▸ A felesége mások előtt anyámasszony katonájának és rongy embernek nevezi.

cast² [ka:st] samostalnik
met, metanje; litje, odlitek; vrsta, oblika; zasedba (vlog); tveganje; štetje; vzorec; izraz (obraza); prelivanje barv, odtenek; trnek z vabo

men of our cast ljudje naše vrste
to have a cast in one's eye škiliti
cast of fortune slučaj, naključje
it has a green cast vleče na zeleno