Franja

Zadetki iskanja

  • mélancolie [-lɑ̃kɔli] féminin otožnost, potrtost, melanholija, melanboličnost

    avoir un accès de mélancolie nenadoma postati otožen
    ne pas engendrer la mélancolie biti vesel
    se laisser aller à la mélancolie preda(ja)ti, prepustiti se otožnosti
    tomber, sombrer dans la mélancolie postati melanholičen, otožen
  • nostalgie [nɔstalži] féminin domotožje, tožnost; melanholija

    j'ai la nostalgie des longs voyages, de ma jeunesse toži se mi po dolgih potovanjih, po moji mladosti
  • Schwermut, die, melanholija; figurativ turobnost; Medizin depresija
  • sjȅta ž (ijek.), sȅta ž (ek.) otožnost, žalost, melanholija
  • sombreness [sɔ́mbrənis] samostalnik
    mračnost, mrak, temačnost, tema
    figurativno melanholija, otožnost, žalost
  • spleen [spli:n]

    1. samostalnik
    anatomija vranica
    figurativno slaba volja, slabo razpoloženje
    zastarelo otožnost, žalost, melanholija, deprimiranost; hipohondrija
    zastarelo napad besnosti

    a fit of spleen nenadna slaba volja (žalost, otožnost)
    he vented his spleen on me svojo slabo voljo je stresel name

    2. prehodni glagol
    odstraniti vranico (a dog psu)
  • spleen tujka angl. m invar. lit. melanholija, potrtost, naveličanost; spleen
  • trīstitia -ae, f (trīstis)

    1. neprijazno vedenje, jeza: sim ego tristitiae causa tuae O., an nova tristitiae causa puella tuae? Pr.

    2. mračnost, čemernost, neprijaznost, slaba volja, nevolja, nejevolja, zlovoljnost, ozlovoljenost, resnost, resnobnost, strogost, trdosrčnost: tristitia et severitas habet gravitatem, sed amicitia remissior esse debet Ci., quod ille vos tristitiā vultuque deceperit Ci., multa tristitia, multum severitatis Plin. iun.

    3. žalovanje, žalost, otožnost, žalobnost, klavrnost, potrtost, pobitost, malodušnost, melanholija, jad, tuga, bol, bolest, bridkost, bolečina, gorjé (naspr. laetitia, alacritas): tristitiae se tradere Ci., tristitiae mederi Sen. ph., ex summā laetitiā omnes tristitia invasit S., finire memento tristitiam H., tristitia torpens (sc. apium) Plin.; pren.: sole recedente quasi tristitia quaedam contrahit terram Ci.

    4. metaf. (o neživih subj.) žalost, žalostna kakovost, žalostno stanje, trdost, trdota, neprizanesljivost, ostrost, ostrina, starejše trdóba, ljutína: temporum, sermonis Ci., soli, caeli, aspectūs Plin., lenitas verbi rei tristitiam mitigat Ci.
  • Trübsinn, der, pobitost, melanholija; turobnost, mračno razpoloženje; in Trübsinn verfallen zapasti v potrtost
  • vapour ameriško vapor [véipə]

    1. samostalnik
    para, hlap; izparina; meglica; dim; vlažnost zraka
    tehnično plin
    figurativno fantom, utvara; muhavost, kaprica; prazno hvalisanje, domišljavost, bahavost, širokoustenje
    množina histerija, hipohondrija; melanholija

    vapour bath parna kopel
    vapour density gostota pare
    vapour engine plinski motor
    vapour inhaler medicina inhalacijski aparat
    vapour pressure, vapour tension pritisk pare
    to disappear as vapour izginiti kot kafra

    2. neprehodni glagol
    izpare(va)ti, oddajati paro, pariti se, (iz)hlapeti
    figurativno hvalisati se, bahati se, širokoustiti se
  • wistfulness [wístfulnis] samostalnik
    hrepenenje; otožnost, melanholija; zamišljenost, resnost
  • меланхо́лія ж., melanholíja -e ž.
  • melancholia [melənkóuliə] samostalnik
    medicina bolestna melanholija; otožnost
  • spleen [splin] masculin, anglais kratkotrajna melanholija, čemernost, mračnost, (duševna) potrtost, naveličanost vsega; spleen
  • humeur1 [ümœr] féminin razpoloženje, (zlasti slaba) volja, nevolja, zlovoljnost, čemernost; domislek, figuré muhavost

    avec humeur čemerno, nevoljno
    d'humeur changeante muhast
    par humeur iz muhavosti
    belle, joyeuse humeur veselo razpoloženje
    humeur noire melanholija, otožnost
    humeur querelleuse prepirljivost
    avoir de l'humeur biti slabe volje
    être de bonne, mauvaise humeur biti dobre, slabe volje
    être en humeur de biti razpoložen, voljan za
    je ne suis pas d'humeur à rire ni mi do smeha, ni me volja, da bi se smejal
  • melankòlija ž gl. melanholija
  • pobitost ženski spol (-i …) die Niedergeschlagenheit; (melanholija) der Trübsinn, die Schwermütigkeit
  • vague2 [vag] adjectif nejasen, nedoločen, meglen; negotov, nezanesljiv; ohlapen, viseč (obleka); pust, neobdelan; masculin nedoločnost, nejasnost, negotovost; praznota

    terre féminin vague pustota
    notions féminin pluriel vagues megleni pojmi
    avoir du vague dans la pensée nejasno misliti
    je suis dans le vague ne vem pri čem sem
    le vague à l'âme melanholija, svetobolje
    regarder dans le vague (figuré) gledati v prazno
    se perdre dans le vague tjavdan govoriti, (figuré) izgubiti trdna tla pod seboj
    être très vague ne reči ne da ne ne