-
sēcubitus -ūs, m (sēcubāre) osamljeno spanje, samsko spanje, ležanje (sam): nec mater discordis maesta puellae secubitu caros mittet sperare nepotes CAT., hanc quisquam lacrimis laetari credit amantum et bene tormentis secubituque coli? O.; pl.: quod tibi secubitus tristes, dea flava, fuissent, hoc cogor sacris nunc ego ferre tuis O.
-
Vorlage, die, (-, -n) predložitev; (Muster, Modell, Original) predloga; (Gesetzvorlage) predlog; Chemie predložka; Technik Metallurgie predlež, Technik Textilwesen predložek; Sport bei Ballspielen: servis; predložek; Sport nagib naprej; bei Skisprüngen: ležanje; gegen Vorlage ob predložitvi, s predložitvijo
-
alitement [alitmɑ̃] masculin priklenjenost na posteljo, strogo počivanje, ležanje v postelji
-
chameunia -ae, f (gr. χαμευνία) ležanje (spanje) na trdih tleh: Hier.
-
concubitus -ūs, m (concumbere)
1.
a) skupno ležanje (za mizo, na blazinjaku): quaeris concubitus? Pr. vprašaš, kako smo ležali? (o stvareh): c. dentium Cael. skupno ležanje.
b) leganje k spanju: Varr.
2. evfem. telesna združitev, spolni odnos: H., Tib., Sen. rh., Suet., Dig., plebis patrumque concubitus L. nezakonite zakonske zveze med plebejci in patriciji, ficti deorum cum humano genere concubitus Ci., concubitus alicuius petere, fugere O.; (o živalih) parjenje, plemenitev, spoj: Col., (apes) non concubitu (dat.) indulgent V., turpes pecudum concubitus sequi V., anguis immanis concubitu conceptus L.
-
cubitōrius 3 (cubāre) nanašajoč se na ležanje za mizo: vestimenta Petr. obedna, pražnja oblačila.
-
decúbito moški spol ležanje v postelji (zaradi bolezni)
-
dēsĭdia1 -ae, f (dēses, dēsidēre) leno posedanje, nedelavnost, lenoba: Pl., O., Pr., Suet., quod ab industria plebem ad desidiam avocari putabant Ci., nihil autem magis cavendum est senectuti, quam ne languori se desidiaeque dedat Ci., fuga laboris desidiam coarguit Ci., desidiae minuendae causā C., socordiā atque desidiā bonum otium conterere S., vitanda est improba Siren desidia H., equitem marcescere desidiā L.; v pl. = lenarjenje: Lucr., Gell., vobis … desidiae cordi V.; pren. (o njivi) počivanje, ležanje v pušči: longa d. Col.
-
excubiae -ārum, f (excubāre)
I. ležanje zunaj hiše: sperat … sibi fore paratas clam uxorem excubias foris Pl.
— II.
1. bedenje, čuvanje, straženje, straža (abstr.): vigilum canum tristes excubiae H., grues excubias habent nocturnis temporibus Plin.; pren. (o osebah, poseb. vojakih) bedenje, straženje, straža (ponoči ali podnevi, vigiliae le nočna straža): o excubias tuas, Cn. Planci, miseras, o flebiles vigilias … ! Ci., excubias ubi rex agebat O. kjer je … stražil, excubias agere alicui O., T. stražiti pri kom, koga, excubias agere circa cubiculum Suet., adversus incendia excubias nocturnas vigilesque comminisci Suet.; pesn.: vigil ignis, excubiae divûm V. (o svetem večnem ognju); voj.: adparatu, incessu, excubiis vim principis complecti T.
2. met. straža = osebe, vojaki na straži: Enn. fr., si excubiae, si vigiliae, si delecta iuventus … contra Milonis impetum armata est Ci., vigilum excubiis obsidere portas V., per excubias custodum ire O., excubias transire T. prehajati, inter excubias militum pernoctavit Suet.
-
incubātiō -onis, f (incubāre)
1. ležanje (sedenje) na jajcih, valitev, valjenje: Plin.
2. metaf. nezakonita (nepravična, krivična) posest: Cod. I.
-
ležálen -lna -o za ležanje: -i stol
ležaljka, počivaljka
-
ležálnica ž prostorija za ležanje: ležalnica v sanatoriju
-
ležálnik m
1. ležaljka, počlvaljka, stolica za ležanje
2. kušet-vagon
-
mréžnica ž
1. mrežnica, mrežnjača, retina
2. viseća mreža za ležanje, visaljka, mreža ležaljka; salandžak
-
mùtāb -ába m, mùtāf -áfa m (t. mujtap, mutaf, perz.)
1. pogrinjalo, preproga za ležanje, iz kozje volne
2. gl. mutavdžija
-
mutàvdžija m kdor izdeluje pogrinjala, preproge za ležanje, gl. mutab
-
mutavdžìluk m izdelovanje pogrinjal, preprog za ležanje
-
nihálka ž
1. ura njihalica, sat, časovnik sa šetalicom
2. visaljka, hengemat, viseća mreža za ležanje
-
proneness [próunnis] samostalnik
ležanje na trebuhu; nagnjenost, povešenost, strmina
figurativno naklonjenost (to)
-
situs3 -ūs, m (sinere)
1. dolgo ležanje, počivanje, nè(upo)rába: situ durescere campum V., gladius situ robiginat Ap. če se ne uporablja, če ni v (upo)rabi.
2. meton.
a) pomanjkanje vzdrževanja (nege, gojenja), pomanjkljivo (slabo) vzdrževanje (oskrbovanje), zanemarjanje, puščanje vnemar: loca senta situ V., cessat iners rigido terra relicta situ O., pigro situ perit forma O.
b) zaradi dolgega ležanja nastala nesnaga, umazanija, plesen, plesnoba, rja, trhloba, trohloba, trohnoba, trhlovina, preperelost ipd.: Sen. ph., Cl. idr., situs araneosus Cat., canescunt turpi tecta relicta situ O., immundus situs O., immundo pallida mitra situ Pr., vestis condita situ Col., militis in tenebris occupat arma situs Tib., detergere situm ferro Sil., deterso situ Plin. iun., arma squalere situ ac robigine Q., prata situ vetustatis obducta Col., crocum, quod redolet situm Plin., ferrum situ carpitur Sen. rh.; o telesni umazaniji: situs oris Poeta ap. Ci., situ nidoris barba infuscat pectus Ci., foeda situ macies Lucan.; occ. grda (nečedna) starostna guba: demptos Aesonis esse situs O.
3. metaf. oz. pren.
a) duševno trohnenje, preperevanje, venenje, rjavenje, razkrajanje, duševna (u)velost, nedelavnost, nedejavnost, trohnoba, zarjavelost, duševni razkroj: senectus victa situ O. oslabela, oslabljena, topa, en ego victa situ V., mens velut in opaco situm ducit Q. se tako rekoč zaleži, tako rekoč preperi, situ secreti consumi Q. v samoti (za)rjaveti, marcescere otio situque civitatem L., ne pereant turpi pectora nostra situ O., depellere situm curis Stat.
b) pozabljenost, pozaba, pozábljenje (pozabljênje): quae (sc. vocabula) priscis memorata Catonibus nunc situs informis premit H., in aeterno iacere situ Pr., quantum apud Ennium et Accium verborum situs occupaverit Sen. ph., nec umquam passure situm Stat., sepultae ac situ obsitae iustitia, aequitas, industria, civitati redditae Vell., passus est leges situ atque senio emori Gell.
Opomba: Pri Plin. (7, 153) najdemo v Detlefsenovi izdaji nom. situus.