Franja

Kolonialbesitz, der, historische Bedeutung, Geschichte kolonialna posest, kolonija

Kolonie, die, (-, -n) kolonija (tudi Biologie)

nasélbina ž
1. naseobina, naselje: rimska, srednjeveška naselbina
2. kolonija: naselbina hrvaških izseljencev v Južni Italiji

plantation [plæntéišən] samostalnik
plantaža, nasad, zaščiten gozd
zgodovina kolonija, naselitev

settlement [sétlmənt] samostalnik
naselitev, kolonizacija; naselbina, kolonija, naseljenci; zaselek; dodelitev ali določitev (pokojnine, dote ipd.); poravnava, pogodba, dogovor, določitev, sporazum; odlok, odredba; sklep, sklenitev; likvidacija; pomiritev
pravno prenos lastništva, pooblastilo; usedanje

Act of Settlement zakon o nasledstvu na prestol (1702)
marriage settlement zakonska pogodba, določitev denarnih sredstev ženi
to come to a settlement pogoditi se, sporazumeti se
to make a settlement on s.o. izdati komu pooblastilo

Volk, das, (-/e/s, Völker) ljudstvo, narod; figurativ ljudje; Volker, pl , narodi; das auserwählte Volk izvoljeno ljudstvo; bei Bienen: družina; bei Ameisen: kolonija; aus dem Volk iz ljudstva

выселок m naselje, kolonija

коло́нія -ї ж., koloníja -e ž.

Agrippīna -ae, f (Agrippa) Agripina, rim. žensko ime. Poseb. znane so:

1. Tiberijeva žena, hči Marka Vipsanija Agripe in njegove prve žene Pomponije: Suet.

2. blaga hči istega M. Vipsanija Agr. in njegove tretje žene Julije, Germanikova žena in mati cesarja Kaligule: T., Suet.

3. njena izprijena hči, poročena prvič z Gnejem Domicijem Ahenobarbom, ki mu je rodila Lucija Domicija (poznejšega cesarja Nerona), drugič poročena s cesarjem Klavdijem, svojim stricem; l. 60 po Kr. usmrčena na povelje sina Nerona: T., Suet. Njen rojstni kraj v ubijski pokrajini (oppidum Ubiorum) je postal l. 50 po Kr. rim. naselbina Colōnia Agrippinēnsis: T. ali samo Agrippina: Aur., Amm. Agripinska Kolonija, Agripina (Kolonija, nem. Köln ob Renu). Preb. tega mesta Agrippīnēnsēs -ium, m Agripinci: T.

concordia -ae, f (concors)

1. enodušnost, istomiselnost, enotnost, složnost, sloga: concordiā parvae res crescunt, discordiā maxumae dilabuntur S., ex dissensione ad societatem concordiamque revocati Ci., concordiam constituere, confirmare Ci., disiungere Ci. ep. ali turbare L., ab diutina ira tandem in concordiam redigere ordines L., concordiae inter se consulere, concordiae in commune consulere L., concordiam et pacem firmare in perpetuum Cu., mirā concordiā vivere T. (o zakoncih), c. equestris Ci. (med vitezi), felix Pr., discors Lucan. (med pisano se gledajočimi knezi); pren. o abstr.: (temperantia) pacem animis affert et eos quasi concordiā quādam placat Ci., rerum agendarum ordo et, ut ita dicam, concordia Ci.

2. met. enodušen (zvest) prijatelj: et cum Pirithoo, felix concordia, Theseus O. eno srce in ena duša.

3. pren. soglasje, soglasnost, složnost, skladnost, privlačnost: Sirenum Petr. = sirenskega petja, vocum Col., nervorum Q., discors c. (sc. ignis et aquae) O. (prim.: discordia concors Lact.) ali rerum c. discors H. nesložna složnost (oksimoron): po Empedoklovem nauku, da vse nastane iz večnega nasprotovanja med prvinami, na katere delujeta νεῖκος καὶ φιλότης, rupta rerum c. Sen. ph., c. rerum et repugnantia Plin., c., quam magnes cum ferro habet Plin.

4.
a) pooseb. Concordia -ae, f Konkordija, Sloga, boginja sloge, ki je imela v Rimu in zunaj njega več svetišč, posvečenih po srečni poravnavi domače nesloge. Prvo tako svetišče je postavil Kamil na vzhodni rebri Kapitolija; tu je včasih zboroval senat: Ci., S., O.
b) več mest z imenom Concordia -ae, f Konkordija, poseb. α) venetsko mesto (zdaj Concordia Segittaria): Mel., Plin., Fr., Aur. β) luzitansko mesto: Plin.; — od tod preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Plin. γ) Concordia Iūlia Julijska Konkordija, rim. naselbina v betski Hispaniji, sprva Nertobriga: Plin., imenovana tudi Concordiēnsis colōnia Konkordijska kolonija (naselbina): Fr.; preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Fr. δ) triboško mesto v belgijski Galiji: Amm.
c) Concordia Konkordija kot osebno ime. α) priimek cesarja Vitelija: Suet. β) ime neke sužnje: Paul. (Dig.).

Dahomey [daɔmɛ] masculin bivša francoska kolonija

Ferienkolonie, die, počitniška kolonija

Gartenkolonie, die, vrtičkarska kolonija

Kronkolonie, die, kronska kolonija

Künstlerkolonie, die, umetniška kolonija

Landverschickung, die, (organizirano) letovanje na deželi, otroška kolonija

lebbrosario m (pl. -ri) med. leprozorij, kolonija za gobavce

Möwenkolonie, die, kolonija galebov

polipaio m (pl. -ai) zool. kolonija hobotnic

rookery [rúkəri] samostalnik
vranje gnezdo ali leglo; naselbina; kolonija vran, pingvinov, tjulnjev itd.; stara najemniška, siromašna in preveč naseljena stanovanjska hiša, "kasarna"; preobljudena soseska