Franja

damnum -ī, n

1. (zakonita) kazen zaplembe premoženja, denarna kazen, globa: qui civium coniunctionem dirimunt, eos leges morte, exilio, vinculis, damno coërcent Ci., ferre damnum detrectantibus militiam L.

2. pren. izguba, kvar, okvara, škoda: damnum aut (et) malum Kom. neprijetnost, zlasti telesna kazen, haec iactura atque damnum, damna ac detrimenta, si in maximis lucris paulum aliquid damni contraxerit Ci.; s subjektnim gen. ali pron. possess.: damno Tulli Ci. Tuliju v škodo, d. naturae L. prirojena napaka, capitis O. izguba (enega roga) na glavi, cum damno meo magno Pl. na mojo veliko škodo; pesn.: damna … celeres reparant caelestia lunae H. izgube na nebu (= decrescentia caelo cornua); z objektnim gen.: d. sarcinarum Cu., finium T. zmanjšanje ozemlja. Rekla: damnum dare Kom., Ci., Icti. škodo storiti (delati), oškodovati, damnum facere, d. contrahere, d. perferre Ci. ali damnum pati L., Sen. ph., Lucan., Ulp. (Dig.) ali damnum capere Icti., pesn. tudi damnum ferre O. škodo imeti, škodo trpeti, na škodi biti, damnis afficitur Ci. izgube me zadenejo, damno augeor Ter. izguba me zadene, toda: aucta luctibus damna Plin. iun. izgubam so se pridružili še žalostni dogodki; damnum explere ali sarcire C. škodo (zopet) popraviti, povrniti jo.

3. occ. izguba (v vojni): exercitum Caesar duarum cohortium damno … Remorum reducit C. ko je izgubil dve kohorti, damna Romano accepta bello L.

4. pren. konkr.
a) z izgubo združen strošek, žrtev: Plin. iun.
b) ob denar spravljajoča ljubica: hoc ad damnum (= scortum) deferetur Pl.
c) izguba = zlo, ki prinaša trpljenje: speciosum damnum O.
č) v pl. izgube = kar je kdo izgubil: matrem circum sua damna volantem corripuit serpens O. okrog svojih izgubljenih mladičev (prim. O. Metam. XI, 381).

daño moški spol škoda, izguba; poškodba; pogubljenje

daño de guerra vojna škoda
en daño (de alg.) v škodo (nekoga)
sin daño de barras brez nevarnosti
causar daño prizadeti škodo, (o)škodovati
hacerse daño poškodovati se
no hace daño ne boli
indemnización de daños odškodnina

déchéance [dešeɑ̃s] féminin, politique odstavitev; padec, propad(anje); juridique izguba (pravice)

déchéance physique, intellectuelle telesno, umsko propadanje
proclamer la déchéance d'un souverain proglasiti odstavitev vladarja

déchet [dešɛ] masculin (večinoma pluriel) odpadek, izvržek; ostanki; izguba; figuré zmanjšanje, oškodovanje, kratenje

déchets de coton, de métal, de viande bombažni, kovinski, mesni odpadki
déchet de route (commerce) odpad, izguba (med prevozom)
les déchets de l'école učenci, ki morajo zapustiti šolo (zaradi slabega uspeha)
c'est un déchet de l'humanité to je izmeček človeštva
ramasseur masculin de déchets zbiralec odpadkov

dēficit m invar.

1. ekon. deficit, primanjkljaj; ekst. (tudi pren.) primanjkljaj, izguba:
chiudere il bilancio in deficit zaključiti obračun s primanjkljajem
il deficit della bilancia commerciale deficit trgovinske bilance

2. ekst. pomanjkanje, nezadostnost

dēfrūmentum -ī, n (dē in fruī) izguba, škoda: Plin. Val.

dēminūtiō -ōnis, f (dēminuere)

1. zmanjš(ev)anje, (s)krčenje, zniž(ev)anje: d. civium, exercitūs Ci., accretio et deminutio luminis Ci. pojemanje mesečne svetlobe, prim.: crescens lumen lunae deminutioque Vitr.; d. vectigalium Ci., neque de bonis privatorum d. fiat Ci. in da se imetje … ne zmanjša Ci., d. provinciae Ci. krčenje zakonite oblastniške dobe v provinci, in assidua deminutione Sen. ph. v … pojemanju, auctūs ac deminutiones (fontis) Plin. iun. uplahovanje; occ. pravica zmanjševanja: utque Feceniae Hispalae datio deminutio … esset SC ap. L. in da imej Fecenija Hispala pravico, od svojega imetja oddajati in ga zmanjševati.

2. pren.
a) zmanjšanje, (pri)kratenje, izguba: libertatis Ci., honor aut d. Plin. čast ali nečast, muliebre fastigium in deminutionem sui accipiens T. ki jemlje … za kratenje svoje časti, mentis d. Suet. nezavedanje.
b) occ. α) drž.pr. capitis deminutio, gl. caput 4. b). β) ret. zmanjš(ev)anje v opisovanju: Corn. γ) gram. pomensko pomanjšanje kake besede: Varr., od tod tudi pomanjševalna oblika: Varr. idr. slovničarji.

déperdition [depɛrdisjɔ̃] féminin, technique izguba, zmanjšanje; figuré oslabitev

déperdition de chaleur, de courant izguba toplote, toka
déperdition de forces izguba moči, izčrpanost

desfalco moški spol odtegljaj, odbitek, izguba, škoda; poneverba; primanjkljaj v blagajni

desventaja ženski spol škoda, izguba; neugodnost

détriment [detrimɑ̃] masculin škoda, oškodovanje, izguba; neugodnost

au détriment de v škodo, na stroške
à son détriment njemu v škodo
tourner au détriment de quelqu'un končati, obrniti se komu v škodo

detrimento moški spol izguba, škoda

en detrimento de la calidad na škodo kakovosti

dētrīmentum -ī, n (dēterere)

1. odrgnina, drgnjenje, opilek: limae tenuantis Ap., sumit (vomer) per detrimenta fulgorem Isid.

2. pren. izguba, škoda, okvara, upad, oslabitev: rei publicae Ci., adficere illum detrimentis Ci. škodo storiti, d. militum, Africani exercitūs C., sine ullo detrimento exercitūs N., Vell., detrimenta rei familiaris Auct. b. Alx., detrimentum regiae maiestatis Cu., cutis Tert. — Pogosto: detrimentum capere, accipere, facere Ci. škodo trpeti, imeti, na škodi biti, detrimentum existimationis facere N., capere aliquid detrimenti in aliqua re Col., detrimentum importare Ci. ali afferre Ci., C. ali detrimenta inferre C., Hirt. škodo prizade(ja)ti, detrimentum reconciliare, sarcire C. škodo popraviti, poravnati, alicui detrimento esse C. komu v škodo biti; poseb. v stalnem besedilu (drž.pr.), s katerim je senat pozival konzula (oba ali le enega), naj se izvoli diktatorja oz. tistega, ki bo prevzel neomejeno oblast: videret (Pompeius), ne quid res publica detrimenti caperet ali provideant (consules), ne quid res publica detrimenti accipiat Ci., dent operam consules, … ne quid res publica detrimenti capiat C., darent operam consules, ne quid res publica detrimenti caperet S., ut, quae forma senatus consulti ultimae semper necessitatis habita est, Postumio, alteri consulum, negotium daretur, videret, ne quid res publica detrimenti caperet L., consulis ius, cuius vigiliis niteretur, ne quod res publica detrimentum caperet T.; occ.
a) poraz (v vojni): belli detrimenta Hirt., detrimenta accipere C. poražen biti.
b) izguba denarja in blaga: aestimare cuiusque detrimentum T. (pre)ceniti … škodo po požaru, explent detrimenta (po rubežu izgubljeno imetje) muneribus Iust., ex magnis detrimentis (po velikih izgubah pri igri) … paulatim retractus est Suet.

3. met. detrimenta ergastuli Ca. pohabljenci iz delavnice.

diametrum -ī, n (gr. διάμετρον) primanjkljaj, izguba: Cod. Th.

disavanzo m primanjkljaj, izguba, deficit:
chiudere il bilancio in disavanzo zaključiti bilanco z izgubo

discapito m izguba, škoda:
tornare a discapito biti v škodo, škodovati

discrédit [diskredi] masculin izguba ugleda, izguba zaupanja pri kom; slabo ime, slab glas; izguba, zmanjšanje veljave

être en discrédit auprès de quelqu'un biti slabo zapisan, na slabem glasu pri kom
jeter le discrédit sur quelqu'un koga spraviti na slab glas
tomber en discrédit izgubiti dobro ime, zaupanje, diskreditirati se

dispendium -iī, n (dispendō2) odtehtanje (prim.: dispendium ideo, quod in dispendendo solet minus fieri Varr.); od tod

1. stroški, zastonjski ali nepotrebni izdatek: minore sui dispendio Pl., sine suo dispendio Ter., sine damno et dispendio Pl., neque dispendi facit hilum Enn. ap. Varr., ista dispendia Pr., dispendium magnum afferre domino Col., insanissimum dispendiorum malum Sen. rh.

2. pren. izguba, škoda: Mel., Aus., Amm., Cl., plus dispendi facere Lucr. več izgubiti, morae dispendia V. izguba časa, in mea dispendia O. v svojo škodo, deserta petens dispendia silvae Lucan. dolg ovinek skozi gozd, longa dispendia viarum Mart. dolgo in težavno potovanje, luminis mensis (= lunae) ali lunae senescentis dispendia Ap. pojemanje, staranje.

dommage [dɔmaž] masculin škoda, kvar; izguba; poškodba

dommage matériel gmotna škoda
dommages (matériels) de guerre vojna (gmotna) škoda
dommages-intérêts masculin pluriel odškodnina
dommages pluriel d'occupation okupacijska škoda
dommage pécuniaire denarna, premoženjska škoda
dommages et intérêts povrnitev škode z obrestmi
indemnité de dommages de guerre vojna odškodnina
quel dommage! kaka škoda!
(c'est) dommage que vous ne puissiez les attendre škoda, da jih ne morete počakati
causer, être responsable du dommage povzročiti, biti odgovoren za škodo
éprouver, subir, supporter du, le dommage trpeti škodo
demander, obtenir des dommages-intérêts zahtevati, dobiti odškodnino
intenter une action en dommages-intérêts tožiti za odškodnino
dommage rend sage (proverbe) prizadejana škoda človeka izpametuje
régler, réparer les dommages poravnati škodo
constatation féminin des dommages ugotovitev škode

égarement [egarmɑ̃] masculin zgrešitev poti, figuré zabloda; zmedenost; zmota; založitev, izguba

égarement d'esprit duševna zmedenost
égarement d'un document založitev, izguba dokumenta