Franja

prášič cerdo m ; puerco m ; cochino m ; A chancho m

divji prašič jabalí m
prašič za zakol cerdo de matanza; (oseba) cerdo m, cochino m, marrano m, gorrino m

sūs, suis, m, f (iz indoev. *súH-s ali morda *séu̯H-s (gen. *suH-és); prim. skr. sūkaráḥy merjasec, prašič, lat. suīnus svinjski, umbr. sif = sues, sim = suem, gr. ὗς (σῦς) prašič, svinja, sl. svinja, svinjski, hr. svínja, got. swein = stvnem. swīn = nem. Schwein, stvnem. sū = nem. Sau)

1. svinja, prašič, práse (prasè), prasec: Pl., O., Lucr., Col., Mart., Sid. idr., amica luto sus H., hac lutulenta ruit sus H., sagacius unus odoror, … quam canis acer, ubi lateat sus H. divji prasec, veper, sus masculus L. merjasec, sus femina Plin. divja svinja (naspr. aper), sus mansuetus L., naspr. sus silvaticus Varr. ap. Non. ali sus ferus Plin. divji prašič, merjasec, veper, sus dux Plin. vodilni prašič, prašič alfa, sus saetosa Ph., alba Aur. bel prašič, belugec; preg.: sus Minervam docet Ci. ali okrajšano sus Minervam Ci. ep., Fest. (o topoglavcu, ki hoče učiti pametnejšega; prim. sl.: „jajce več ko puta ve“); tako tudi et docebo sus, ut aiunt, oratorem Ci. ali sus artium repertricem (sc. docet) Hier.

2. svinja, neka riba: et nigrum niveo portans in corpore virus lolligo durique sues sinuosaque caris O.

Opomba: Nom. sg. suis: Varr., Prud.; gen. sueris in abl. suere: Varr.; nom. in acc. pl. sueres Pl. ap. Fest.; dat. in abl. pl. sŭbus: Ci., Varr., Lucr. (ki meri sŭbus in sūbus), Plin.; redkeje suibus: Varr., Col.

udélati (-am) | udelávati (-am)

A) perf., imperf.

1. accomodare, aggiustare; spianare, consolidare, regolare
udelati pot aggiustare il sentiero
udelati njivo spianare, regolare il campo

2. star. dilaniare; conciare:
divji prašič ga je močno udelal un cinghiale lo ha conciato proprio bene

B) udélati se (-am se) perf. refl.

1. irrobustirsi, rafforzarsi

2. aggiustarsi

vep|er [é] moški spol (-ra …)

1. (merjasec) der Keiler

2. (divji prašič) das Wildschwein