Franja

bíti (bijem) batir

ura bije štiri dan las cuatro; (srce, pulz) latir, pulsar

campana ženski spol zvon

campana de buzo potapljaški zvon
reloj de campana ura, ki bije
vuelta de campana prevrnitev (avtomobila)
a toque de campana, a campana herida ob udarcu zvona, hitro, naglo
hacer campana »špricati« šolo
cual es la campana, tal la badajada kakršen človek, tako dejanje
tocar (doblar) las campanas zvoniti
echar las campanas al vuelo z vsemi zvonovi zvoniti, slavnostno oznaniti

cel [éu̯] (-a, -o)

1. (ves) ganz; Ganz- (cela figura die Ganzfigur, masaža celega telesa die Ganzmassage, obsevanje celega telesa die Ganzkörperbestrahlung); trajanje: ganz- (celo/vse leto ganzjährig, cel/ves dan ganztägig)
po celi/vsej površini ganzflächig

2. (nerazkosan) ganz

3. (nepoškodovan) heil

4. (poln, celoten) voll ((bije) cele ure volle Stunden); Voll- (krogla die Vollkugel)
celo leto ein volles Jahr

5. za količine: -weise (cele kangle kannenweise, cele vrče krugweise, cele vreče säckeweise; cele družine familienweise)

6. dolgo trajanje: -lang (cele dneve/dneve in dneve tagelang, cela leta jahrelang, cele mesece monatelang, cele noči nächtelang, cela stoletja jahrhundertelang, cele tedne wochenlang, cele ure stundenlang); lang:
celo življenje njegovo/ moje itd.: (sein/mein) Leben lang
celi dve stoletji zwei Jahrhunderte lang
velik obseg: cele stolpce spaltenlang
cele strani seitenlang

7. (ne več kot) ganz, kaum (celih 15 obiskovalcev ganze 15 Besucher)

8.
matematika celo število ganz Zahl
izražen s celim številom ganzzahlig
|
celo platno/usnje ganzledern, der Ganzlederband/ganzleinen, der Ganzleinenband
na celem (nenadoma) plötzlich
figurativno cel oče ganz Vater
figurativno na celi črti auf der ganzen Linie
figurativno cel hudič je der Teufel ist los
celo noč die Nacht über
celo večnost eine Ewigkeit
figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen

cernō -ere, crēvī, crētum (iz *crinō; prim. gr. κρίνω ločim, κρίσις ločitev, κριτός odločen, odbran, κρησέρα gosto sito, lat. crībrum, excrementum)

I. ločiti, odločiti (odločevati), razločiti (razločevati), presejati, prerešeta(va)ti: aliquid per cribrum Ca. ali in cribris O., aliquid artiore ali tenui cribro Plin.; pesn.: c. aliquid per densa foramina (= per cribrum) O.

— II. pren.

1. razločiti (razločevati), razb(i)rati, videti, zreti, zazna(va)ti; abs.: Ter., O., Lucr. idr., acies ipsa, qua cernimus, quae pupula vocatur Ci., pupillā, qua cernit (oculus) Cels., in amicorum vitis tum cernis acutum (= acute) H. vidiš bistro; z acc.: ut ea cernimus, quae videmus Ci., aliquem (aliquid) oculis cernere Ci., N. idr. na svoje oči, cerno animo acervos civium Ci. zrem v duhu, vidim naprej, exemplum insigne cernitis mutationis rerum humanarum L. imate pred očmi, nisi prope admota non cernere Plin. kratkoviden biti; v pass.: in sole sidera ipsa desinunt cerni Q. niso več vidne, constitit alma Venus nulli cernenda O. nevidna, od tod z grškim dat.: neque cernitur ulli V. ne da bi ga kdo videl; z acc. in odvisnim pt.: cernis terram quasi quibusdam... circumdatam cingulis Ci., migrantes cernas totaque ex urbe ruentes V., simile quiddam facientes aves cernimus Q. Veže se
a) z ACI: Acc. fr., Tit. fr., Varr., Aeneam adfore cernetis V., parmam gladio cavari cernit O., quos... obstinatos ad resistendum concurrisse cernebat Suet.; ACI celo za glag. v pass.: cernebatur novissimos illorum premi C.
b) z odvisnim vprašanjem: cernis, ut (kako) insultent Rutuli? V., cernis, ut luceat aether Q.; occ. upoštevajoč pred očmi imeti, ozirati se na koga ali kaj, upoštevati kaj: ubi gratus, si non eum ipsum cernunt grati, cui referunt gratiam Ci., exempla adiungerem, nisi, apud quos oratio haberetur, cernerem Ci.

2. duševno razločiti (razločevati), zreti = spoznavati, uvideti, razume(va)ti: ut consuetum facile amorem cerneres Ter., c. virtutem, vitium Ci., mentis acies, qua verum cernitur Ci. Skladi
a) z ACI: V., quom te... mihi amicam esse crevi Pl., nonne cernitis ex uno fonte omnia scelera manare? Ci., cernens nullum locum sibi tutum in Graecia N.
b) z odvisnim vprašanjem: nec pro quibus meritis... tantum ei tribuatur, cernere L., cernis, ut ignavum corrumpant otia corpus O.
c) v pass.: cerni in aliqua re ali samo aliqua re spozna(va)ti se, da(ja)ti se spoznati v čem ali po čem, izkazati se v čem: amicus certus in re incerta cernitur Enn. ap. Ci., hae quidem virtutes cernuntur in agendo Ci., beata vita honestate cernitur Ci.

3. (v prozi nav. decernere) kaj spornega ali dvomljivega odločiti (odločevati), razsoditi (razsojati): iurati cernant Acc. fr., ibi de divinis atque humanis cernitur Pl., priusquam id sors creverit L.; occ.
a) v boju odloč(ev)ati = bojevati se; abs.: armis cum aliquo c. Acc. fr., inter se coiisse viros et cernere ferro V., hi crevere partes bello Sil.; z de: Enn. et Pac. ap. Non., magnis de rebus inter se c. Lucr.; z notranjim obj.: duplicem... c. Martem Tib. boj biti, ferro, non auro vitam (za življenje) cernamus utrique Enn. ap. Ci., fortunam ferro c. Enn. fr.; v pass.: nunc certamen cernitur Pl. se bije boj.
b) določiti (določevati), skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati): quodcumque senatus creverit, agunto ali quotcumque senatus creverit... tot sunto Ci., quibus divis (dat.) creverint (portenta), procuranto Leges ap. ci. quid de Armenia cernerent T.; z inf.: postquam praesidium castris educere crevit Luc. fr., potius germanum amittere crevi quam... Cat.

4. jur. odločiti se kako dediščino sprejeti, nastopiti jo: Varr., Ulp. fr., quam hereditatem iam crevimus Ci., c. hereditatem regni L., hereditatem cernere audireque ali hereditatem audire cernereque Plin. iun., G.; pren.: amorem alicuius erga me cum reliqua hereditate c. Ci. ep., hanc hereditatem paternam maximi ducis filius... solam se crevisse, catenas et carcerem, gloriari potuit Val. Max.

Opomba: Pt. pf. cernitus (presejan): Th. Prisc.; sinkop. pf. crēstī = crēvistī: Char.

cingler [sɛ̃gle]

1. verbe intransitif pluti

cingler aux Indes pluti v Indijo

2. verbe transitif bičati, oplaziti, udariti

le vent lui cingle la figure veter mu bije v obraz

décompter [dekɔ̃te] verbe transitif odbiti, odtegniti, odračunati; obračunati

pendule féminin qui décompte ura, ki ne bije, kot kažejo njeni kazalci

dež [ə] moški spol (-ja, ni množine) der Regen (podhlajeni unterkühlter, zmrznjeni gefrorener), -regen (pomešan s snegom Schneeregen, dolgotrajen Dauerregen, jesenski Herbstregen, ledeni Eisregen, nevihtni Gewitterregen, zmrznjeni Eisregen)
kisli dež saurer Regen
dež bije po šipah der Regen klatscht/prasselt gegen die Scheiben
dež pada/lije der Regen fällt/ fällt in Strömen
ko dež lije bei strömendem Regen
figurativno dež krogel der Kugelregen
ognjeni dež rastlinstvo, botanika das Purpurglöckchen
|
klicanje dežja der Regenzauber
količina dežja die Regenmenge
pomanjkanje dežja der Regenmangel
brez dežja dan: regenfrei, regenlos
tehnika preskus na dež die Beregnungsprobe
na dežju im Regen
moker od dežja [regennaß] regennass
gladek od/zaradi dežja cesta: regenglatt
zaščita pred dežjem der Regenschutz
področje nizkega zračnega pritiska z dežjem das Regentief
|
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden
rasti kot gobe po dežju wie die Pilze aus dem Boden schießen
priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein

dvanájsti (-a -o) numer. dodicesimo; dodici:
pren. (čemu) bije dvanajsta ura ha le ore contate
pren. spoznati nevarnost šele ob dvanajsti uri avvedersi del pericolo all'ultimo momento

égrener [egrəne] verbe transitif obrati, ločiti (zrna)

s'égrener odpasti (sadje ipd); ločiti se, raziti se; razpočiti se (jeklo)
égrener des épis (du blé), des grappes (du raisin) ločiti zrna s klasja, z grozdov
(religion) égrener son chapelet moliti rožni venec; figuré izliti svoje srce
la pendule égrène les heures stenska ura bíje ure

fouetter [fwɛte] verbe transitif bičati, figuré kritizirati; tepsti (z bičem), šibati, figuré razvneti, (raz)buriti, razdražiti; spodbuditi; verbe intransitif udarjati ob, populaire zelo se bati, populaire smrdeti

la grêle fouette contre les vitres toča bije, udarja na šipe
j'ai d'autres chats (ali chiens) à fouetter (figuré) imam druge, važnejše posle, imam druge skrbi v glavi
fournir des verges pour se faire fouetter (figuré) dobavljati orožje proti samemu sebi
il n'y a pas là de quoi fouetter un chat (figuré) prestopek je tu tako majhen, nepomemben, da ne zasluži nobene kazni

hour [áuə] samostalnik
ura, čas, časovna enota
množina delovni čas
astronomija & navtika ura (15 dolžinskih stopinj)

to ask the hour vprašati, koliko je ura
after hours po uradnih urah, po daljšem času
at all hours ob vsakem času
by the hour na uro
bad hours pozno, pozne ure
his hour has come (ali struck) njegova ura je prišla
the hour of death smrtna ura
at an early hour zgodaj
at the eleventh hour zadnji čas, ob dvanajsti uri
in an evil hour v nesrečnem trenutku
for hours (and hours) ure in ure, po cele ure
good hours zgodnje ure, zgodaj
in a good hour o pravem trenutku
to keep early (ali good) hours iti zgodaj spat in zgodaj vstajati
to keep late hours hoditi pozno spat
to keep regular hours držati se rednih ur
the hero of the hour junak dneva
hour and the man človek, ki je o pravem trenutku na mestu
office hours uradne ure
on the hour ob polni uri
a bad quarter of an hour hudi trenutki, neprijeten kratek doživljaj
the question of the hour trenutno najvažnejše vprašanje
the small hours zgodnje jutranje ure
it strikes the hour (the half hour) bije polna ura (pol ure)
vojska at 20 hours ob dvanajstih

insulter [ɛ̃sülte] verbe transitif (raz)žaliti, sramotiti, (o)psovati (quelqu'un koga)

insulter à quelqu'un rogati se, posmehovati se komu; figuré bíti v obraz (à quelque chose čemu)
le luxe insulte à la misère publique razkošje bije v obraz splošni revščini

kònj (-a) m

1. zool. cavallo (Equus caballus); cavalcatura; knjiž. corsiero:
konj bije s kopiti, hrza, se vzpenja il cavallo scalpita, nitrisce, si impenna
konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati domare, strigliare sellare, ferrare il cavallo
konja zajahati montare il cavallo, a cavallo
bel, črn, rjav konj cavallo bianco, morello, baio
bos konj cavallo non ferrato
čistokrvni, dirkalni konj cavallo di razza, da corsa
gugalni konj cavallo a dondolo
jahalni konj cavallo da sella
leseni konj cavallo di legno
tovorni konj cavallo da soma
vlečni konj cavallo da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trojanski konj cavallo di Troia
pren. paradni konj fiore all'occhiello
beseda ni konj le parole non fanno lividi
biti na konju essere a cavallo
garati kot konj faticare come una bestia
biti močan kot konj essere forte come un toro
biti vedno na cesti kot fijakarski konj essere sempre in giro
delati iz muhe konja fare di una mosca un elefante zool.
nilski, povodni konj ippopotamo (Hippopotamus amphibus)

2. pren. omone, omaccione goffo, maldestro

3. šah. cavallo

4. šport. cavallo:
konj z ročaji cavallo con maniglie
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a cavallo donato non si guarda in bocca

lacessō -ere -īvī (-iī) -ītum (intens. glag. lacere, prim. facessere: facere) „izvabljati“, od tod

1. (raz)dražiti, vzdražiti, izz(i)vati, poz(i)vati k čemu, na kaj, nagajati komu, nadlegovati, vznemiriti (vznemirjati), napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga, ne da(ja)ti komu miru; abs.: is … desinat lacessere Ter., vetus si poëta non lacessisset prior Ter., ad lacessendum C. na napad; večinoma z acc. personae ali pooseb. stvari: nihil supra deos lacesso (sc. precibus) H. za nič drugega ne nadlegujem (glušim) bogov, l. asperum tactu leonem (kakor lev srčni mož) H., capitaliter aliquem apud centumviros l. Plin. iun. tožiti koga na življenje in smrt = prizadevati si za smrtno obsodbo koga; v pass.: arma, quibus … possis … te ulcisci lacessitus Ci., quorum alter relictus, alter lacessitus occasionem sibi ad occupandam Asiam oblatam esse arbitratur Ci., Saguntini … nec lacessentes nec lacessiti per aliquot dies L.; zveze: lacessere aliquem ad aliquid, v pass.: a quo non modo impulsi sumus ad philosophiae scriptiones, verum etiam lacessiti Ci.; lacessere aliquem aliqua re: ut vi irritare ferroque lacessere fortissimum virum auderet Ci., l. aliquem maledictis Ci. ali dictis et carminibus ali iocis petulantibus Suet., Aeduos iniuriā C. sovražno ravnati s Hedučani, Teneros bello V. napasti, ferro regna V. z orožjem (vojsko) napasti, zavojščiti, occultis telis hostem Cu.; lacessere aliquem bello Ci., C., S., L. izz(i)vati koga z vojno = na vojno; tako tudi: mittit, qui nuntiarent, ne hostes proelio lacesserent C., l. aliquem voce V. k petju poz(i)vati koga, aliquem magno cratere Val. Fl. k popivanju, k popivki, podobno: l. aliquem scripto Ci. ep. prisiliti koga s svojim pismom k odgovoru, prim.: quibus epistulis sum equidem abs te lacessitus ad scribendum Ci. ep.; brez acc. personae: cursuque ictuque lacessunt (sc. se ali inter se) V. na tek in metanje kopja se pozivajo, primo lacessere iurgiis, deinde … L., l. ad pugnam primo obequitando castris provocandoque, postremo … L.; v pass.: nulla ipsi iniuriā lacessiti maiores nostri … cum Poenis bella gesserunt Ci., sicuti iniuriā lacessitus foret, in senatum venit S., doluere cruento (= invido) dente lacessiti H., apes solent lacessiri (gl. opombo spodaj) caeli novitate Col. = čebelam sprememba podnebja (kraja) navadno škodi; z acc. rei: lacessere aurīs, narīs, visum Lucr., manibusque lacessunt (sc. aurigae) pectora plausa cavis V. tepljajo (konja) po prsih hoteč ga spodbuditi, lacessere ventos ictibus V. (o biku) dražiti vetrove z dregljaji = z rogovi butati (pred pravim bojem) po zraku, fores … carceris acer nunc pede, nunc ipsā fronte lacessit equus O. izzivajoč bije (buta) … ob vrata, pelagus l. carinā H. upati si na morje (kljubovaje mu), smelo pluti po morju, ut nostrum insidiis caput lacessas Cat., spumā tunc astra lacessis Lucan. (o Nilu), acies … clamore lacessunt sidera Sil., campum lacessens (taurus) Stat.; v pass.: aeraque fulgent sole lacessita V. od sonca obsevana, v sončnem siju, vindemia pluviis et ventis lacessita Col. grozdje, ki ga je poškodovalo … , ioco lacessita matris suae pudicitia Val. Max. oškodovana (osumljena), pax lacessita T. (s)kaljen.

2. z acc. rei (izzivajoč) zače(nja)ti, sprožiti (sprožati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati): proelium C., pugnam V., L., ignota bella V., quis hoc ferrum (meton. = bellum) lacessere suasit? V., hos ego sermones lacessivi numquam Ci. ep., l. risum Q.

Opomba: Nenavaden inf. pr. pass. lacessīrī: Col., Ambr.

laedō -ere, laesī, laesum

1. butniti (butati), suniti (suvati), treščiti (treskati), biti (bijem); prvotni pomen se kaže bolj v sestavljenkah, redko pri nesestavljenem glag.: aequora laedebant (po drugih: fligebant) navīs ad saxa Lucr.; pren.: haec me non laedunt Cu. to ne bije name, to me ne zadeva.

2. (po)habiti (pohabljati), raniti (ranj(ev)ati), oškoditi (oškodovati), poškodovati, (po)kvariti, (o)kvariti: lembus ille mihi laedit latus Pl., lora laedunt brachia Pl., laedere rubigine ferrum V. (o)škrbiti, (o)škrbati, neu ferro laede retunso semina V., nec teneras cursu laesisset aristas V., l. robur cuspide V., ah, ne te frigora laedant V. o da bi mraz ne škodoval tvojemu zdravju!, zonā l. collum H. zadaviti (obesiti) se, signum lagoenae H. (o človeku, ki skrivaj pije iz nje), hominem vulnere l. O. raniti, Venus a cuspide laesa, vipera laesa pede, medullas telo laedere O., corpore non laeso O. nepoškodovan, laedentia pectus vincula O. žuleče, ut teneros laedunt iuga prima iuvencos O., herbas morsu l. O. (o)glodati, frondes laedit hiems O., grandine laesa Ceres O., laeditur ferrum O. se skrha, laedi O. (o telesnih udih) obole(va)ti, l. aliquem dente Ph., laesus nube dies Lucan. zamračen, pomračen, smaragdi sole laeduntur Plin., thymum laeditur imbribus Plin., si ignis alienum segetem vel vineam laeserit Dig.; pesn. pren.: l. oscula H. onečastiti, (o)skruniti, quae laedunt oculum H. ali oculos hoc meos laedit Sen. ph. boli, žali, si te pulvis strepitusque rotarum, si laedit caupona H. če ti mrzi, če ti je zoprn, če ne maraš, cantantes licet usque — minus via laedit — eamus V. pot je manj nadležna, je manj dolgočasna, qui tectos laesit amores, laedit amore pari O. škoduje, laesus ignis O. moten.

3. metaf. (raz)žaliti, (u)žaliti, kvariti, prizadeti (prizadevati), škoditi komu, oškodovati koga, včasih tudi = odkupiti (odkupovati) se komu, povzročati komu težave, nadlegovati koga: facto nunc laedat licet Pl., minime multos l., si perget l. Ter., quia laesit prior Ter., nulli os l. Ter. nikogar ne žaliti v obraz, l. Pisonem, neminem iniuste, Caecinam periurio suo Ci., testimonio aliquem l. Ci. pričati proti komu, non minus nos stultitia illius sublevat quam laedit inprobitas Ci., diutius suspicionibus obscuris laedi famam suam noluit Ci., nullā laesus iniuriā Ci., laesa dignitas Ci., laedere aliquem in eo Ci. (v tem =) s tem, l. fidem Ci., C., H. zvestobo prelomiti, besedo prelomiti, ne držati besede, si quem timor armorum Caesaris laederet C. če bi koga vznemirjal, nullas inimicitias gessit, quod neque laedebat quemquem neque … N., laesa pietas N., Marius … singulos modo, modo universos laedere S., l. foedus V. (pre)kršiti, tristi l. versu aliquem H., tunc tua me infortunia laedent H. me bo tvoje trpljenje bolelo (ganilo), l. numen deorum H. varati voljo bogov, rogati se volji bogov, laesum numen O. razžaljeno božanstvo, laesum pectus O., laesus pudor O. razžaljena sramežljivost (ali oskrunjena nedolžnost), laesa maiestas Sen. rh. veleizdaja, laedere famam suam Plin. iun., pudicitiae eius famam nihil quidem praeter Nicomedis contubernium laesit, gravi tamen et perenni opprobio Suet., res laesae Sil. nadležnosti, zoprnosti.

môčno | močnó adv.

1. forte, fortemente; fittamente:
srce mu močno bije il cuore gli batte forte
močno udrihati picchiare forte
močno dežuje piove fortemente, a dirotto

2. pren. molto, oltremodo:
močno vesel allegrissimo
močno nagnjen spiovente
močno oslabel stremato
močno otekel stragonfio
močno vznemirjen esagitato, sovreccitato
trg. močno znižan stracciato (prezzo)
močno potegniti strattonare
močno prizadeti scioccare
močno se utruditi straccarsi
močno snežiti nevischiare
močno stisniti attanagliare
močno stresti squassare
močno vznemiriti esagitare; traumatizzare
močno (za)želeti smaniare

montre¹ [mɔ̃trə] féminin žepna ali zapestna ura

montre de contrôle, de précision kontrolna, precizna ura
montre à réveil žepna budilka
montre marine zelo precizen kronometer
montre à répétition ura, ki bije ure
avance féminin, retard masculin d'une montre prehitevanje, zaostajanje ure
monter, remonter une montre naviti uro
mettre sa montre à l'heure naravnati (svojo) uro
montre en main (figuré) z uro v roki, s preciznim, na minuto točnim merjenjem časa
course féminin contre la montre tekma (dirka), v kateri tečejo tekači posamezno ob merjenju časa; figuré zadeva, akcija, ki jo je treba zelo hitro in dobro izvršiti, opraviti

obráz cara f , faz f ; rostro m

nedolžen obraz aire m de inocencia
bled obraz semblante m pálido, fam cara de acelga
obraz kot paradižnik cara de tomate
človeški obraz cara humana
žareč obraz una cara de pascuas (ali de aleluya ali radiante)
zločinski obraz cara patibularia
naravnost v obraz (brez vsake zadrege) a rostro firme
to se ti bere (vidi) na obrazu fam en la cara se te conoce
nakremžiti obraz torcer el rostro (ali el gesto)
napraviti strog obraz poner gesto adusto
napraviti dolg obraz poner cara larga, fam quedar con un palmo de narices
napraviti jezen obraz poner cara de perro
napraviti kisel obraz poner cara de vinagre
napraviti prestrašen (začuden) obraz estar cariacontecido
delati »obraze« (spakovati se) hacer muecas ali hacer gestos ali hacer visajes
napraviti osupel obraz quedar asombrado
to bíje vsem pravilom v obraz esto contradice todas las reglas
napraviti žalosten obraz poner cara de viernes (santo)
imeti sonce v obrazu estar de cara al sol
sonce sije naravnost v obraz el sol da de cara
pokazati svoj pravi obraz (fig) quitarse la máscara
poznati koga po obrazu conocer a alg de vista
kri mu je stopila v obraz se puso colorado
pljuniti komu v obraz escupir a alg en la cara
reči komu kaj v obraz dar en rostro a alg con a/c; decirselo a alg en la cara
smejati se komu v obraz reírse en las narices de alg
udariti koga po obrazu cruzar la cara a alg
zalučati komu resnico v obraz decirle a alg las verdades en la cara

obràz visage moški spol , face ženski spol , figure ženski spol , mine ženski spol , air moški spol

bled obraz visage pâle
človeški obraz visage humain
naravnost v obraz en pleine figure
nedolžen obraz air moški spol innocent
zločinski, obešenjaški obraz face ženski spol (ali mine ženski spol) patibulaire
žareč obraz visage moški spol radieux, mine ženski spol radieuse
gledati odkrito komu v obraz regarder quelqu'un en face
imeti sonce v obrazu avoir le soleil en face
imeti širok, ozek obraz avoir une face large, étroite
kazati prestrašen, začuden obraz avoir une mine effrayée, étonnée
napraviti dolg obraz avoir la mine longue
napraviti strog obraz montrer un visage sévère
pačiti obraz od bolečin grimacer de douleur
pljuniti komu v obraz cracher à la face de quelqu'un
pokazati svoj pravi obraz enlever son masque
poznati koga po obrazu connaître quelqu'un de vue
smejati se komu v obraz rire au nez de quelqu'un
udariti koga v obraz frapper quelqu'un en plein visage, familiarno mettre la main sur la figure de quelqu'un
vreči komu resnico v obraz jeter la vérité à la face de quelqu'un
zalučati komu resnico v obraz jeter la vérité en pleine figure de quelqu'un
zreti smrti v obraz regarder la mort en face
kri mu je stopila v obraz le sang lui est monté au visage
pravi obraz industrijske družbe le vrai visage de la société industrielle
to bije vsem pravilom v obraz cela contredit toutes les régles

očí eyes pl; (vid) eyesight

med štirimi očmi in private, face to face
pred mojimi očmi before my eyes, in my sight, in my presence
zaradi vaših lepih očí for your blue eyes
boleče očí sore eyes, (od prenapenjana) eye strain
barva očí colour of the eyes
velike in okrogle očí saucer eyes
plamteče (krmežljave, izbuljene) očí flashing (bleary, blear, goggle) eyes
suhe (solzne) očí dry (tearfilled) eyes
na lastne očí, z lastnimi očmi with one's own eyes
prav pred njenimi očmi before her very eyes
slabe očí weak eyes
z odprtimi očmi with open eyes
ki ima dobre (risje) očí keen-eyed (lynx-eyed)
kot bi z očmi trenil (kot bi mignil) in the twinkling of an eye, in a flash
paša za očí a sight for sore eyes, a delightful sight
očí so mu bolj lačne kot želodec his eyes are bigger than his belly
same očí in ušesa so ga he is all eyes and ears, he is all attention
z očí brati komu to guess by someone's look, to anticipate someone's wishes
to bíje v očí it offends the eye
to bôde v očí that strikes (ali catches) the eye
gledati smrti v očí to look death in the face
gledati na kaj z drugimi (drugačnimi) očmi to take a different view of something
imeti dobre (slabe) očí (vid) to have good (bad) eyesight
imeti pred očmi to have (ali to bear, to keep) in mind (ali in sight, in view)
vse solzne očí je imela her eyes brimmed with tears
imeti stalno kaj pred očmi not to lose sight of something
imeti očí za lepo(to) to have an eye for the beautiful
imej odprte očí! (pazi se!) keep your weather eye open!
očí si izjokati to cry one's eyes out
očí si drug drugemu izpraskati to scratch each other's eyes out
ne hodi mi pred očí! keep out of my way!, arhaično begone!
izgubiti iz očí to lose sight of, to lose track of
ne izpustiti iz očí to keep one's eye on
ne izpustim ga iz očí I keep an eye on him, I don't trust him out of my sight
povsod imeti svoje očí (figurativno) to have eyes at the back of one's head
mencati, meti si očí to rub one's eyes
napenjati očí to strain one's eyes
izgini mi izpred očí! get out of my sight!
nasuti komu peska v očí (figurativno) to throw sand (ali dust) in someone's eyes, to bamboozle someone, to hoodwink someone
odpreti komu očí to open someone's eyes, to undeceive someone
to mi je odprlo očí that was an eye-opener for me
očí se mi odpirajo (figurativno) I begin to see now
očí sem mu odprl (figurativno) I opened his eyes for him
široko odpreti očí to open one's eyes wide, to be all eyes
očí so se mu odprle (figurativno) the scales fell from is eyes
pojdi mi izpred očí! get out of my sight!, arhaično begone!
premeriti koga z očmi to eye from head to foot
to pada v očí that leaps to the eye, that hits you in the eye
pasti očí na čem to feast one's eyes on something
pokvariti si očí to spoil one's eyes
povesiti očí to look down
v očí mi je padlo it struck me
ne pridi mi spet pred očí! don't show yourself here again!
to ti povem med štirimi očmi this is for your private ear
z očmi je preletel vrt he cast a glance over the garden
streljati z očmi (figurativno) to shoot glances (na at)
očí si treti to rub one's eyes
upreti očí v to fix one's eye upon, to look fixedly at
škiliti z očmi to squint, to be squint-eyed
očí se mi solzé my eyes are running
kot bi z očmi trenil in the twinkling of an eye, in a trice, in a flash
svojim očem ne verjamem I don't believe my eyes
komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly believe my own eyes
stopiti komu pred očí (figurativno) to face someone
vreči očí na to have an eye for
z lastnimi očmi videti to be an eyewitness
na očeh se mu vidi, da je lopov his eyes show him up for the rogue he is, arhaično bespeak him a rogue
od teme se ne vidi prsta pred očmi it is pitch-dark
videl sem mu na očeh, da laže I could see (ali I saw) from his face that he was lying
na lastne očí sem to videl I saw it with my own eyes
zapreti očí to close one's eyes
preteklo noč nisem mogel zatisniti očí last night I couldn't sleep a wink
zavezati komu očí to hoodwink someone, to blindfold someone
zatisniti očí ob, nad (spregledati) to shut one's eyes to, to turn a blind eye to, to condone, to connive at, to wink at
zapirati očí pred čem to close one's eyes to something
vrana vrani ne izkljuje očí one crow does not peck out another crow's eyes
daleč od očí, daleč od srca out of sight, out of mind