Franja

magician [mədžíšən] samostalnik
čarovnik, mag

Magier, der, (-s, -) čarovnik, mag

mago moški spol čarovnik, modrec, mag; astrolog

los Reyes Magos trije modri iz Jutrove dežele, sveti trije kralji

magus [méigəs] samostalnik
mag (duhovnik starih Medov in Perzov); čarovnik, vrač

the (three) Magi sveti trije kralji

magus -ī, m (perz. tuj., prim. gr. μάγος)

1. mag, perzijski modrijan in učenjak, perzijski svečenik: Ap., Amm., Aur., magorum mos est non humare corpora suorum Ci.

2. metaf. čarodej, čarovnik: H., Lucan., cantus artesque magorum O. Kot fem. maga -ae, f čarodejka, čarovnica: Circe maga famosissima Aug. — Kot adj. magus 3 čarodejen, čaroben, čaroven, magičen: ars, artes O., carmen Sen. tr.

Marjéta Margaret, Maggy, Mag, Peg, Peggy

svečeník -a m., маг -а ч.

theurgist [ɵiə́:džist] samostalnik
čudodelnik, čarovnik, mag

arašid samostalnik
1. (zemeljski orešek) ▸ földimogyoróNekateri učenci so alergični na arašide, lešnike ali druge oreške. ▸ Néhány diák allergiás a földimogyoróra, mogyoróra vagy más diófélékre.
Sopomenke: zemeljski orešček

2. Arachis hypogea (rastlina) ▸ földimogyoró
Praviloma arašid uvrščamo med stročnice, saj je za oreščke značilno, da imajo le eno jedro. ▸ A földimogyorót a hüvelyesek közé soroljuk, mivel a mogyorófélékre az egy mag a jellemző.
Sopomenke: zemeljski orešček

Bēlus -ī, m (Βῆλος)

I.

1. (v svetem pismu Baal) Bel ali Baal, azijski predzgodovinski kralj, ki je dal zgraditi Babilon in ustanovil asir. kraljestvo. Pozneje so ga enačili s Herkulom in Jupitrom: Ci. (ki ga v spisu De nat. deor. III, 16, 42 pomotoma postavlja v Indijo), Min., Amm., Serv., Orchamus septimus a prisci numeratur origine Beli O. V gr. mitologiji je Bel Pozejdonov sin, egipt. kralj, Danajev, Egiptov in Kefejev oče in praoče tirskih kraljev: V. Zato si ga V. predstavlja kot Didoninega očeta, ki je osvojil Ciper in ga predal Tevkru. Od tod patronim
a) Bēlīdēs -ae, m (Βηλίδης) Belid, Belov potomec: surge, Belide (= Egiptov sin Lynceus) O., Belidae nomen Palamedis (= Kefejev pravnuk Palamedes) V., Belidae fratres (= Danaus in Aegyptus) Stat.
b) Bēlis -idis, f (Βηλίς) Belida, nav. pl. Bēlidēs -um, f (Βηλίδες) Belide (= Danaides), Danajeve hčere, Belove vnukinje: O.
c) Bēlias -adis, f = Bēlis: Sen. tr.

2. Bel, neznan mag: Arn. —

II. Bel, rečica v Feniciji: T. —

III. Bel, neki dragulj: Plin.; drugačen pa je Beli oculus dragulj mačje oko: Plin.

cepljiv pridevnik
1. fizika (o lastnosti elementa) ▸ hasadóKritična masa je najmanjša količina cepljivega materiala, ki je potrebna za stabilno verižno jedrsko reakcijo. ▸ A kritikus tömeg a stabil nukleáris láncreakcióhoz szükséges minimális hasadóanyag-mennyiség.
Jedrski obrati in cepljive snovi so podvrženi natančnemu mednarodnemu nadzoru. ▸ A nukleáris létesítményeket és a hasadóanyagokat szigorú nemzetközi ellenőrzésnek vetik alá.
Jedra nekaterih kemijskih elementov oziroma njihovih izotopov so cepljiva. ▸ Egyes kémiai elemek vagy izotópjaik atommagja hasadó.

2. (o lesu) ▸ hasadó, hasítható
Smreka ima rumenkasto bel, lahek, lepo cepljiv in prožen les. ▸ A lucfenyőnek sárgásfehér, világos, szépen hasadó és rugalmas a faanyaga.
Glogovina je rdečkast ali rumeno rdečkast, težak, trd in težko cepljiv les. ▸ A galagonya vöröses vagy sárgásvörös, nehéz, kemény és nehezen hasadó fa.

čarodej moški spol (-a …) (iluzionist) der Zauberer, der Gaukler; (mag) der Hexenmeister, der Zauberkünstler, der Hexer

čigaver

1. wessen, dessen

2.
čigaver že je X wem X auch gehören mag

dahingestellt: dahingestellt sein/lassen biti/pustiti odprto, neodločeno; es mag dahingestellt bleiben pustimo vnemar

geolog samostalnik
(strokovnjak) ▸ geológus Geologi ocenjujejo, da jedro obsega približno 42 % prostornine Merkurja (pri Zemlji 17 %). ▸ A geológusok becslése szerint a mag a Merkúr térfogatának mintegy 42%-át teszi ki (a Föld esetében ez 17%).
Prav tam so geologi leta 1999 odkrili najstarejše kamnine. ▸ Itt fedezték fel a geológusok 1999-ben a legrégebbi kőzeteket.
Starost teh najdb je po ocenah geologov senzacionalno visoka - najmanj 10.000 let. ▸ A geológusok e leletek korát szenzációsan magasra - legalább 10 000 évre - becsülik.
Povezane iztočnice: inženirski geolog

Kelch, der, (-/e/s, -e) kelih, kupa; Pflanzenkunde čaša; Niere: čašica; den Kelch bis auf die Neige leeren izpiti kelih/kupo do dna; mag dieser Kelch an mir vorübergehen figurativ naj gre ta kelih mimo mene

kelih [é] moški spol (-a …) der Kelch, das Kelchglas
mašni kelih [Meßkelch] Messkelch
rastlinstvo, botanika cvetni: Blumenkelch
figurativno izpiti kelih do dna den Kelch bis auf die Neige leeren
naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen

māceria -ae, f (indoev. *menHku- iz indoev. baze *menHk- gnesti, mečkati, tlačiti, tolči; prim. skr. mácate, mañcate [on] stlači, zmelje, gr. μάσσω [iz *μάκi̯ω] gnetem, stiskam, μάγειρος kuhar, μαγίς nečke, lat. mācerō, sl. mehek, moka, mečkati; hkrati prim. tudi kor. *mag̑- mazati, gnesti, stiskati, ki se ohranja v gr. μαγῆναι gnesti, morda nem. machen delati (izhodiščni pomen: graditi z glino, prvotno: gnesti, mazati) sl. mazati, maslo, nem. mengen) pravzaprav zgnetena ilovnata stena, od tod ilovnat zid kot ograja vrtov, vinogradov, pozneje tudi ograja iz kamenja ali iz žgane ali na zraku sušene opeke: Varr., Ca., Pl., Ter., Plin., Plin. iun. idr., nulla maceria, nulla casa Ci., horti L., Pl.; kot okop: maceriam sex in altitudinem pedum praeducere C. — Soobl. māceriēs -ēī, f: Varr., Prud.

magmentārius 3 (magmentum) k daritvenemu dodatku sodeč: magmentum a magis, quod ad religionem magis pertinet: itaque propter hoc [mag]mentaria fana constituta locis certis quo id imponeretur Varr., putant enim ad me non nulli pertinere magmentarium Telluris aperire Ci. (De har. resp.), quod aedes Telluris est curationis meae, quod is qui illud magmentarium (sc. sacellum) sustulit mea domo pontificum iudicio liberata secundum fratrem suum iudicatum esse dicebat Ci. (De har. resp.).

magmentum -ī, n (mactāre II.) daritveni dodatek: Arn., Serv., magmentum a magis, quod ad religionem magis pertinet: itaque propter hoc [mag]mentaria fana constituta locis certis quo id imponeretur Varr.