Franja

clochette [klɔšɛt] féminin zvonček; botanique zvončnica; zvončast cvet

clochette d'hiver (botanique) zvonček
clochette des bois (botanique) hijacinta

clopoţél -i m zvonček

convallaria f bot. zvonček (Convallaria majalis)

cymbalium -iī, n (gr. κυμβάλιον) zvonček v hidravliki (prim. cymbalum 2.): Vitr.

galanthe [galɑ̃t] féminin, botanique zvonček

ghiocél -i m zvonček

Glocke, die, (-, -n) zvon, in der Wohnung usw.: zvonec; bei Blüten: zvonček; Sport ščitnik; an die große Glocke hängen obesiti na veliki zvon; die Glocken läuten hören ponoreti od bolečin

Glöcklein, das, zvonček

grelot [grəlo] masculin kraguljček, zvonček; ropotulja

avoir les grelots (figuré, populaire) tresti se
atlacher le grelot (figuré) začeti, odpreti pot težavni stvari, dati alarm, iniciativo
faire sonner son grelot velik krik, hrup zagnati, delati tamtam
mettre une sourdine à son grelot (figuré) tišji, manjši postati

nivéole [niveɔl] féminin, botanique zvonček

perce-neige [-nɛž] masculin, invariable, botanique zvonček

Schneeglöckchen, das, Pflanzenkunde (mali) zvonček

snowdrop [snóudrɔp] samostalnik
botanika zvonček
ameriško, pogovorno vojaški policist

sonnette [sɔnɛt] féminin (stanovanjski) zvonec, zvonček; technique oven (zabijač)

sonnette d'alarme alarmni zvonec
la sonnette du président d'une assemblée zvonec predsednika kake skupščine
coup masculin de sonnette pozvonitev, zvonjenje
serpent masculin à sonnettes (kača) klopotača
agiter une sonnette zvončkljati z zvončkom
appuyer sur le bouton de la sonnette pritisniti na gumb zvonca
enfoncer des pieux à la sonnette zabijati kole v zemljo z ovnom
il se pend à notre sonnette neprestano, ves dan nam zvoni, visi na našem zvoncu

squilla¹ f

1. zvonček; kravji zvonec

2. ekst. knjižno zvon; zvonjenje

tinkler [tíŋklə] samostalnik
pogovorno zvonček; oseba, ki zvoni, zvončklja

tintinnabolo m zvonček

tintin(n)ābulum -ī, n (tintinnāre = tinnīre) zvonec, zvonček, kraguljec, kraguljček: Mart., Prisc. idr., lanios inde accersam duo cum tintinnabulis Pl., numquam edepol temere tinnit [tint]innabulum Pl., tintinnabulum abest hinc surpiculique holerorum Luc. fr., tot pariter pelves ac tintinnabula dicas pulsari Iuv., clarumque collo iactat tintinnabulum Ph., pendeant exapta catenis tintinabula Plin., tres albi sues in triclinium adducti sunt capistris et tintinnabulis culti Petr., ideoque mox tintinnabulis fastigium aedis redimiit Suet., pictilibus balteis et tintinnabulis perargutis exornatum ipse residens amantissime nonnunquam comissimis adfatur sermonibus Ap.

дзвіно́чок -чка ч., zvônček -čka m.

дзво́ник -а ч., zvônček -čka m.