Franja

drdráti -am
1. čegrtati, kloparati: klopotci vso noč drdrajo
2. kloparati, luparati, klopotati, tandrkati, drndati: po cesti nenehno drdrajo vozovi; vlaki so drdrali vso noč skozi mesto
3. zvoniti, zveketati, zvrčati: budilka je prepozno drdrala
4. blebetati, brzo i monotono pričati: učenec drdra lekcijo, govornik svoj govor

eȉnkati -ām
1. cingljati: čaše cinkaju; zvonce cinka; ključevi cinkaju
2. zvoniti, cingljati: telefon cinka

esquilar (po)zvoniti; striči

klátiti klâtīm
I.
1. majati, givgati: klatiti sto
2. zvoniti: klatiti nogama
3. odkimavati: klatiti glavom u znak odricanja
4. pozibavati: konj je jahača odmjereno klatio
II. klatiti se
1. majati se: zubi mu se klate; sto se klati
2. pozibavati se: sepeti na konju jednomjerno su se klatili
3. klatiti se: klatiti se kojekuda

klingeln

1. zvoniti, pozvoniti; irgendwohin klingeln: spraviti (ven, dol, iz postelje itd.) z zvonjenjem, priklicati, dvigniti itd.

2. Münzen: žvenkljati; Motor: Technik klenkati es hat bei ihm geklingelt posvetilo se mu je; jetzt hat es geklingelt! sedaj je konec z mojim potrpljenjem!

knell² [nel]

1. neprehodni glagol
(žalostno) zvoniti
figurativno zlovešče zveneti

2. prehodni glagol
z zvonenjem naznanjati (smrt, nesrečo)

knoll² [nóul] prehodni glagol & neprehodni glagol
arhaično zvoniti (zlasti pri pogrebu); odbiti (uro)

kȕckati -ām ekspr.
I.
1. trkati, trkljati: s časa na čas zastajao bi i kuckao drenovačom o zemlju
2. tipkati: kuckati na pisaćoj mašini; milo ga je bilo gledati i slušati kako za aparatom kucka
3. brenkati, brenkljati: ona ide napred, a on za njom kucka u novu tamburicu
4. kopitljati: konjic kucka po tvrdoj cesti
5. zvoniti, pritrkavati, vabiti: zvalo je zvono kuckajući k misi
6. udarjati, tolči: od krstova zlatne kite vise te kuckaju Boška po plećima
7. težko, varčno zbirati: ne idu u birtiju, ne piju vino, i novac kuckaju
II. kuckati se
1. trkati: seljaci se kuckali čašama i pili vino
2. trkati se: kuckati se u prsi

kùcukati kùcukām, kucùkati -ām ekspr.
1. trkati, potrkavati: kucukati čekićem
2. udarjati: kucukati dvostrukom kandžijom
3. rožljati: britka sablja poče kucukati
4. potrkavati, zvoniti: crkvenjak kucuka u jedno malo zvono
5. utripati: damari mi počeše kucukati

läuten zvoniti, transitiv pozvoniti (z); etwas läuten hören figurativ slišati kaj; Sturm läuten biti plat zvona

peal² [pi:l]

1. neprehodni glagol
zvoniti, zveneti, doneti

2. prehodni glagol
(po)zvoniti, potrkavati

repicar [c/qu] na drobno sekati; zvoniti, pritrkavati; skupaj udarjati (kastanjete)

repicarse čutiti se užaljenega ali prizadetega; domišljati si, širokoustiti se

retiñir (3. pret: -no) zveneti, zvoniti, cingljati; žvenketati

re-tinniō -īre (re in tinnīre)

1. intr. zopet (znova, spet) zvoniti, zopet (znova, spet) zveneti, zopet (znova, spet) zvonč(klj)ati, zopet (znova, spet) se glasiti: illud est maius, quod in vocibus nostrorum oratorum retinnit et resonat quiddam urbanius Ci.

2. trans. (za)zvoniti, (za)zvončkljati na kaj, narediti, da kaj zveni (zvoni): isti in fine eadem retinniunt, quae in capite sonuerunt Cass.

ring^*4 [riŋ] neprehodni glagol & prehodni glagol
(o zvonovih) zvoniti, zazvoniti; pozvoniti; (o kovancih) zveneti, zvenkljati, žvenketati; (za)doneti, odmevati, razlegati se; biti napolnjen, poln (with česa)
razglasiti, (ob)javiti (z zvonom), pozivati; iskati (for s.o. koga)

to ring again doneti, razlegati se, odmevati, zveneti
to ring the bell pozvoniti
to ring a bell sleng spomniti na (kaj), poklicati v spomin
the bell rings (is ringing) (zvonec) zvoni
to ring a burial zvoniti pri pogrebu
to ring changes (on) pritrkavati, zvoniti (mrliču), figurativno naznanjati konec (padec)
to ring the changes (on) prerešetavati, premlevati (isto stvar), izčrpati
the city rings with his fame mesto je polno njegove slave
to ring false (hollow) lažnivo, neiskreno zveneti
my ears ring v ušesih mi zveni
to ring the knell of s.th. z navčkom čemu zvoniti, figurativno pokopati kaj
the cheers made the rafters ring od vzklikov je odmevalo od tramov v ostrešju
he gave a ringing laugh zasmejal se je, da je vse zadonelo
to ring for the maid pozvoniti služkinji
to ring a peal udariti na zvon
to ring true imeti dober zven (o kovancu); pošteno, iskreno zveneti

sbattagliare v. intr. (pres. sbattaglio) zvoniti, potrkavati:
le campane sbattagliano a distesa zvonovi veselo potrkavajo

schellen zvoniti, pozvoniti (nach komu)

schrillen Klingel, Telefon: (rezko) zvoniti

suonare, sonare

A) v. tr. (pres. suōno)

1. glasba igrati (glasbilo)

2. oznaniti, oznanjati; zvoniti, trobiti; odbiti:
la campana suona l'Avemaria zvon zvoni zdravamarijo
l'orologio suona le sei ura bije šest
suonare il campanello pritisniti na zvonec

3. pren.
suonarla a qcn. zabrusiti, nabrenkati jih komu

4. pog. natepsti, premlatiti, nabunkati

5. pog. prevarati, ogoljufati, ociganiti

B) v. intr.

1. zveneti

2. zvoniti, biti; trobiti:
suonare a distesa zvoniti na vso moč
suonare a martello biti plat zvona
suonare a raccolta trobiti k zboru

3. knjižno odzvanjati, odmevati

4. glasba igrati (glasbilo)

C) v. tr., v. intr. knjižno glasiti se; pomeniti; izražati:
parole che suonano condanna obtožujoče besede

sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
sonner la messe zvoniti k maši
sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
sonner le tocsin biti plat zvona
(populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
(familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
midi a sonné poldan je zvonilo
la messe sonne k maši zvoni
sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka