Franja

distinctiveness [distíŋktivnis] samostalnik
značilnost, posebnost

distintivo

A) agg. razločevalen, razlikovalen, distinktiven

B) m

1. znak, značka

2. pren. značilnost

Eigenschaft, die, (-, -en) lastnost, (Merkmal) značilnost, (das Eigentümliche) posebnost; svojstvo (in amtlicher Eigenschaft uradno, in meiner Eigenschaft als Vorsitzender v svojstvu predsednika, kot predsednik)

expressiveness [iksprésivnis] samostalnik
izrazitost, značilnost

feature¹ [fí:čə] samostalnik
poteza, fiziognomija; zunanja oblika; oris; značilnost, posebnost; odlika; pojava
ameriško glavni film; senzacija; atrakcija

to make a feature of posebno se skazati

gēnio¹ m

1. mitol. genij

2. duh:
buono, cattivo genio dobri, zli duh
essere il buono o il cattivo genio di qcn. biti dobri ali zli duh nekoga, dobro ali slabo vplivati na koga

3. nadarjenost, nagnjenje; genij:
avere il genio dell'arte biti nadarjen za umetnost, imeti smisel za umetnost
è un genio universale vsestransko je nadarjen
genio incompreso iron. nepriznani, nerazumljeni genij

4. genij, značaj, značilnost, izrazita poteza:
il genio della nazione genij nekega naroda, nacionalni značaj

5. všečnost, prijetnost, okus:
è una persona di nostro genio to je človek po našem okusu, ta človek nam je všeč
andare a genio biti všeč
di genio rad

Grundzug, der, (osnovna) značilnost

idiōma -atis, n (gr. ἰδίωμα) jezikovna posebnost, značilnost v izrazu: Char.

idiosyncrasy [idiəsíŋkrəsi] samostalnik
značilnost, posebnost
medicina idiosinkrazija, preobčutljivost za nekatere dražljaje, odpor do česa

karakterìstičnōst ž karakterističnost, značilnost

Kardinaleigenschaft, die, kardinalna lastnost, značilnost

Kennzeichen, das, (Merkmal) značilnost, znak; (Zeichen) znak, značka, znamenje; beim Auto: tablica, registracija; Technik oznaka; Kennzeichen, pl , simptomi

label¹ [léibl] samostalnik
etiketa, nalepka, naslovna tablica
figurativno označba, značilnost, karakteristika
arhitektura venec nad oknom ali vrati

marca¹ f

1. znamka; znamenje, znak:
marca da bollo kolek

2. ekst. podjetje, firma:
marca di fabbrica zaščitni znak
le migliori marche nazionali najboljše državne firme
prodotto di marca dober proizvod, proizvod znane firme

3. garderobna markica

4. pren. značilnost, obarvanost:
pronuncia di marca napoletana značilno neapeljska izgovorjava

Merkmal, das, (-s, -e) značilnost, obeležje; (Zeichen) znak

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

natura f

1. narava:
i fenomeni della natura naravni pojavi
in natura v naravi, po naravnem redu
natura naturante, naturata filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava
i tre regni della natura živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo

2. narava, bistvo; nrav; lastnost, značilnost:
la natura dei metalli lastnost kovin
la natura dell'uomo človeška narava
una natura collerica, malinconica vzkipljiva, melanholična nrav
è nella natura delle cose to je v naravi stvari
mutare natura spremeniti se
pagare il tributo alla natura evfemistično umreti

3. človek:
la natura umana človeštvo, človeški rod

4. pog. (zunanje, zlasti žensko) spolovilo

5. trgov. natura, blago:
pagare in natura plačati v naturi, z blagom

6. umet.
natura morta tihožitje

notă -e f

1. beležka, zapisek, zaznamek, opomba; notica
□ notă de plată račun

2. ocena

3. značilnost, posebnost

4. muz./pol. nota

Note, die, (-, -n) (Notiz) zapisek, zaznamek; diplomatisch, Musik nota; (Geldschein) bankovec; in der Schule: ocena; (Eigenart) nota, značilnost, odtenek; nach Noten abkanzeln: temeljito (ošteti)

ȍdlika ž
1. odlika: svršiti školu s -om
2. značilnost, posebnost: ovi došljaci imaju i drugih odlika
3. bot. varieteta, različek
4. odškodnina, ki jo ubijalec plača svojcem ubitega