Franja

discriminating [diskrímineitiŋ] pridevnik (discriminatingly prislov)
razlikujoč; neenoten; pristranski; bistroumen, bister, razsoden; občutljiv; značilen

discriminative [diskriminéitiv] pridevnik (discriminatively prislov)
značilen, karakterističen; uvideven; diskriminacijski

discriminative against ki zapostavlja

distinctif, ive [distɛ̃ktif, iv] adjectif razločilen; značilen, tipičen; poseben

distinctive [distíŋktiv] pridevnik (distinctively prislov)
razločen, razločevalen; poseben, značilen; nevsakdanji; določen

distinguishable [distíŋgwišəbl] pridevnik (distinguishably prislov) (from)
razločljiv, drugačen; značilen

distinguishing [distíŋgwišiŋ] pridevnik
razlikovalen, razločevalen; značilen

eigentümlich (charakteristisch) značilen (für za), poseben; (merkwürdig) čuden

emblematic [emblimǽtik] pridevnik (emblematically prislov)
simboličen, značilen

emblematico agg. (m pl. -ci) emblematičen, simboličen; pren. značilen

emphatic [imfǽtik] pridevnik (emphatically prislov)
poudarjen, značilen, izrazit; zanosen

expressive [iksprésiv] pridevnik (expressively prislov)
izrazit, značilen

expressive of ki izraža
to be expressive of s.th. izražati kaj

featured [fí:čəd] pridevnik
izrazit (obraz), značilen; oblikovan
ameriško ki naj bi bil posebno zanimiv (film, knjiga)

ill featured grd
well featured lep

idiosyncratic [idiəsiŋkrǽtik] pridevnik
značilen, poseben
medicina idiosinkratičen

imanént -ă (-ţi, -te) adj.

1. imanenten, notranji

2. značilen

inconfondibile agg. nezamenljiv; značilen, svojevrsten, komu lasten:
voce inconfondibile značilen glas

indicativo

A) agg.

1. kazalen:
aggettivo indicativo jezik kazalni pridevnik
modo indicativo povedni naklon, indikativ

2. značilen, pomenljiv:
sintomo indicativo značilen simptom

B) m

1. jezik povedni naklon, indikativ

2. inform. kazalnik

3. ptt
indicativo interurbano medkrajevna karakteristična številka
indicativo dello stato karakteristična številka države

karakterìstičan -čna -o karakterističen, značilen

kennzeichnend značilen

mōrālis -e, adv. moraliter (mōs) značilen, značajen, značajski, nraven, nravstven, nravosloven, moralen, etičen: philosophiae pars Ci., Sen. ph., Q., epistulae Gell., libri moralis philosophiae Lact., libri (sc. Senecae) Lact.; adv.: Don., Ambr.; komp.: moralius Ambr.

peculiare agg. značilen, karakterističen, lasten