Franja

trüben skaliti, kaliti (tudi figurativ), den Blick: zamegliti; den Verstand: zmračiti, pomračiti; sich trüben postati moten, Wetter: pooblačiti se (pooblačilo se je); Beziehungen: skaliti se

tulburá túlbur vt./vr.

1. (s)kaliti (se)

2. poslabšati se

3. vznemirjati, vznemiriti; zmesti, zbegati

4. zmračiti (se)

darken [dá:kən]

1. prehodni glagol
(za)temniti, (o)slepiti, (o)mračiti; skaliti, umazati
figurativno (z)begati

2. neprehodni glagol
(po)temneti; zmračiti se

to darken s.o.'s door prestopiti prag koga
to darken counsel še bolj zbegati

fog⁴ [fɔg]

1. prehodni glagol
zamegliti
figurativno zmesti, zbegati

2. neprehodni glagol
zamegliti se, zmračiti se

to fog off kvariti se zaradi megle; železnica postaviti signale zaradi megle

intenebrare

A) v. tr. (pres. intēnebro) knjižno (offuscare) zatemniti, zatemnjevati; mračiti

B) ➞ intenebrarsi v. rifl. (pres. mi intēnebro) zatemniti se; zmračiti se

mȑknuti -nēm, mȑknuh mȑknū in mȑkoh mȑče, mȑknuo -ula in mȑkao mȑkla
1. mračiti se, zmračiti se: pošto mrkne ker se je mračilo; a kad mrče i tamna noć dođe ko pa se je zmračilo in je prišla temna noč; lice mu mrknu pri pogledu na raskopano ognjište
2. temno se kazati, pokazati: preko doline mrknu brežuljci
3. dočakati noč: tko rani, ne mrkne kdor zgodaj vstaja, ga ne prehiti noč
4. prekipeti: smirite se, jer ako meni mrkne, zapušiću vam usta
5. izgubljati, izgubiti zavest: mrče mi svijest

namúsiti se nàmūsīm se
1. namrščiti se
2. zmračiti se, stemniti se: nebo se namusilo

natmúriti se nàtmūrīm se zmračiti se: nebo se natmurilo; natmurilo mu se lice

nàtmušiti se nàtmušīm se zmračiti se: natmušen kao ljetni oblak

nàtuštiti se -īm se ekspr.
1. pooblačiti se: nebo se natuštilo
2. zmračiti se: na ove riječi starješina se natušti

òmrknuti -nēm
1. zmračiti se: kad je noćca bila omrknula ko je nastala noč
2. doživeti večer, dočakati večer, zvečeriti se komu: daj, bože, mirno omrknuti, a zdravo osvanuti
3. zateti: omrkao sam u Ljubljani, osvanuo u Osijeku noč me je zatela v Lj.; žuri putnik da stigne kući i ne omrkne na putu da ga ne bi zatela noč na poti

ottenebrare

A) v. tr. (pres. ottēnebro) pren. zatemniti; zamračiti

B) ➞ ottenebrarsi v. rifl. (pres. mi ottēnebro) stemniti se; zmračiti se:
improvvisamente il cielo si ottenebrò nenadoma se je nebo stemnilo

overcast^*2 [ouvəká:st]

1. prehodni glagol
pooblačiti, prekriti z oblaki, potemniti; obšiti, zaentlati (rob)

2. neprehodni glagol
pooblačiti se, prekriti se z oblaki, zmračiti se

posumráčiti se -sùmrāčī se zmračiti se: uveče, kad se posumrači

primráčiti prìmrāčī zmračiti se: kad primrači, udi u kuću

rimbrunirsi v. rifl. (pres. mi rimbrunisco) pren. toskansko zresniti se, zmračiti se

rincupire

A) v. tr. (pres. rincupisco) ponovno, še bolj zmračiti

B) ➞ rincupire, rincupirsi (pres. /mi/ rincupisco) ponovno, še bolj se zmračiti

smráčiti se smrâčī se zmračiti se: pred očima mi se smračilo

smȑknuti se smȑknē se zmračiti se: već se odavno smrklo; smrklo mi se pred očima; dok jednom ne smrkne, drugom ne svane

tenebrare

A) v. tr. (pres. tēnebro) knjižno zatemniti, zatemnjevati; zamračiti, zamračevati (tudi pren.)

B) ➞ tenebrarsi v. rifl. (pres. mi tēnebro) pomračiti se; zmračiti se (tudi pren.)