Franja

aminorar zmanjšati

ammorzare v. tr. (pres. ammōrzo) ugasiti, pridušiti, zmanjšati; pren. ublažiti, pomiriti:
ammorzare il fuoco pridušiti plamen
ammorzare la collera ublažiti jezo

amputer [ɑ̃püte] verbe transitif, médecine amputirati, odrezati ud ali bolni del telesa; figuré okrniti, skrajšati, pristriči, zmanjšati (kredit)

amputer la jambe à quelqu'un komu nogo odrezati
on l'a amputé d'un bras odrezali so mu roko
la pièce a été amputée de plusieurs scènes igro so skrajšali za več prizorov
amputer le budget okrniti, zmanjšati proračun
amputer le texte skrajšati, okrniti tekst

amputō -āre -āvi -ātum (ambi in putāre)

1. agr. nekoristne in škodljive dele odrez(ov)ati, odsek(av)ati, obrez(ov)ati, prirez(ov)ati, (o)trebiti (naspr. immittere): circumcidat, amputet Ci obreži (vse), odreži (nekoristne in škodljive dele), a. vitem ferro Ci., inutiles falce ramos H., proximas viti radices Q., cacumen (ulmi) Plin., gemmas post triennium a matre Col.; pren.: ramos a. miseriarum Ci.

2. telesne dele odrez(ov)ati, odsek(av)ati, odvze(ma)ti (posebno medic.: membra, pedes, manus auresque, manum gladio, ferro crus, pedes securibus Cu., ex ipso vertice capillos Plin. iun., aurem alicuius T., caput T., Suet., manūs Sen. ph., Suet., humeros trunco tenus, ossa Sen. tr., exoletos Sen. rh. skopiti; z ugrizom odvzeti, odgrizniti: caudam, testes Plin.; pren.: in rei publ. corpore... quidquid est pestiferum, a. Ci., scabiem Col.; pesn. pren. (o mrazu): fractos asper rigor amputat artus Sil.

3. pren. omejiti (omejevati), (s)krčiti, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: sententiarum circumcidere et amputare multitudinem Ci., longa colloquia Sen. tr., legionum numerum T., infracta et amputata loqui Ci. pretrgano in nepovezano govoriti, populi pars amputatur Ci. je prikrajšan.

anonadar uničiti; zmanjšati; ponižati, pogum vzeti

anonadarse ponižati se

apocar [c/q] zmanjšati, omejiti; pogum vzeti, ponižati

apocarse ponižati se, dati se oplašiti

assottigliare

A) v. tr. (pres. assottiglio)

1. stanjšati, naostriti:
assottigliare la lama del falcetto naostriti rezilo vinoraza

2. zmanjšati:
assottigliare le scorte zmanjšati zaloge

3. pren. izostriti:
assottigliare l'ingegno izostriti um

B) ➞ assottigliarsi v. rifl. (pres. mi assottiglio)

1. stanjšati se, shujšati

2. skrčiti se, zmanjšati se (številčno):
le file si assottigliarono al primo attacco ob prvem napadu so se vrste zredčile

atenuar (pres: -úo) oslabiti, omiliti, zmanjšati; razredčiti

attenuare v. tr. (pres. attēnuo)

1. ublažiti, olajšati:
attenuare un colpo ublažiti udarec

2. zmanjšati, skrčiti:
attenuare la pena zmanjšati kazen
attenuare la pressione fiscale zmanjšati davčna bremena

atténuer [atenɥe] verbe transitif zmanjšati; chimie razredčiti; juridique omiliti, olajšati; oslabiti; (u)dušiti

s'atténuer slabeti, ublažiti se
atténuer le mal de tête ublažiti glavobol
la tempête de neige s'atténue snežni metež pojenjuje
ma douleur s'est atténuée moja bolečina se je ublažila

attenuō (adtenuō) -āre -āvī -ātum (ad in tenuis)

1. (s)tanjšati (stanjševati), v pass. tudi = stanjšati se, shujšati: attenuant iuvenum vigilatae corpora noctes O., attenuatus amore liquitur O. shujšan, ubi sortes sua sponte attenuatae erant L. so se bile skrčile, attenuare arboris umbram Cat., foliorum exilitas attenuata usque in fila Plin., attenuata in filum metalla Hier.

2. zmanjš(ev)ati, (o)slabiti: legio proeliis attenuata C., bellum exspectatione eius attenuatum et imminuatum est Ci., att. vocem Ci. (o Klodiju v ženski obleki) z visokim (spremenjenim) glasom govoriti, virtutem Corn. omalovaževati, v nič devati, insignem attenuat deus H. poniža, vires diutino morbo attenuatae L., att. opes, curas O., domus nobilis civili bello attenuata Sen. rh. propadla. — Od tod adj. pt. pf. attenuātus (adtenuātus) 3, adv. -ē (le pren.) zmanjšan, oslabljen, tenek; (o govoru) neokrašen, preprost, slabš. medel, pust: fortunae familiares attenuatissimae Corn., vox paululum attenuata Corn. tenek glas, attenuata nimis acclamatio Corn., oratio Corn. (naspr. gravis oratio), genus orationis Corn., constructio verborum Corn., eius oratio nimiā religione attenuata Ci., ipsa illa pro Roscio iuvenilis abundantia multa habet attenuata Ci., attenuate presseque dicere Ci.

atterō (adterō) -ere -trīvī -trītum

1. drgniti kaj ob kaj: Cerberus leniter atterans caudam (sc. tibi) H. drgneč rep ob tebe; z dat.: spinetis se scabendi causā Plin. (o oslu) čohati se ob..., se scopulis Plin.

2. odrgniti, otreti (otirati), z drgnjenjem poškodovati, obrabiti (obrabljati), oguliti, (o)žuliti: errando in cotibus alas attrivere V., quo... errans bucula... surgentīs atterat herbas V. pomendra, potepta, num gravis imbelles atterit hasta manus? Pr., opere insuetas att. manus Tib., att. dentes Plin., femina adteri... equitatu notum est Plin. da se otisnejo, att. alveum fluminis Plin. izhoditi, vestem Icti., alii atteri cibum in ventre contendunt Cels. da se predrobi, alicui aures atterere Pl. komu ušesa odrgniti, šalj. = koga kot pričo za uho prijeti. Pogosto adj. pt. pf. attrītus (adtrītus) 3 odrgnjen, obrabljen, oguljen, ožuljen, oglajen, obrušen: ansa V., sulco attritus vomer V., pulvinus Cat., harenae O., manus Pr., toga, labella Mart., facies medicamine attrita Petr., attritus galeā, tenerum attritus... pumice lumbum Iuv., attritae partes Plin. = subst. adtrīta -ōrum, n Plin. odrgnjeni (odrti) deli, odrgnine, žulji; ut rictum eius (simulacri) ac mentum paulo sit attritius Ci.; pesn.: attritus... limes aquarum O. gladka; pren.: lubidinibus mutuis attriti amatores Petr. obrabljeni, attrita frons Iuv. prebrisano = drzno.

3. pren. (o)slabiti, oškodovati, zmanjš(ev)ati, zdela(va)ti, razmajati, poraziti: Hannibal... Italiae opes maxume attriverat S., alteri alteros aliquantum attriverant S., pars exercitus attrita est S., ubi eorum famam atque pudorem attriverat S., proeliis... atterebantur copiae Cu., bellis attrita est Aethiopia Plin., quae (belli incommoda)... plebem attriverant T., et vincere inglorium et atteri sordidum arbitrabatur T., pabulo attrito T. ko so bile zaloge precej načete, attritae Italiae res T., in regione bello attritā T., Calvus (orator) exsanguis et attritus T. medel in suhoparen, res atteritur longo sufflamine litis Iuv., consules... victi sunt... et ingenti internecione attriti Eutr., attritum patrimonium Suet.

Opomba: Inf. pf. act. (zaradi metruma) atteruisse nam. attrivisse: Tib. (I, 4, 48).

attiédir [atjedir] verbe transitif napraviti mlačno, temperirati; figuré ohladiti, zmanjšati

s'attiédir postati mlačen
attiédir de l'eau temperirati vodo
attiédir l'amitié ohladiti prijateljstvo

attutire

A) v. tr. (pres. attutisco) zmanjšati, ublažiti, pridušiti:
attutire un colpo ublažiti sunek
attutire un suono pridušiti zvok

B) ➞ attutirsi v. rifl. (pres. mi attutisco) ublažiti se, pridušiti se, zmanjšati se, poleči se:
i rumori si sono attutiti hrup se je polegel

bate¹ [beit] prehodni glagol & neprehodni glagol
odračunati, zmanjšati, popustiti, slabeti

to bate an ace nekoliko popustiti
with bated breath s pridušenim dihom

beat down prehodni glagol & neprehodni glagol
podreti; znižati, zmanjšati; zbiti (ceno)
figurativno premagati, oslabiti; kolebati, biti neodločen, omahovati

bedwarf [bidwɔ́:f] prehodni glagol
zmanjšati; pustiti zakrneti

beeinträchtigen ovirati; škodovati, krniti, okrniti; die gute Laune, Beziehungen: kaliti, skaliti; den Wert, die Lesbarkeit: zmanjšati, zmanjševati, die Beweglichkeit: prizadeti, ovirati

belittle [bilítl] prehodni glagol
podcenjevati, omalovaževati; zmanjšati

bring down prehodni glagol
znižati, ponižati; oslabiti; zmanjšati; zrušiti; ukrotiti; (divjad) ustreliti; napisati

bring down upon s.o. oškodovati koga, prizadeti ga
bring down the house doživeti velik uspeh
bring down prices znižati cene
bring down fire začeti streljati
to bring down upon s.o. prizadeti koga
bring down upon o.s. nakopati si