Franja

zȉnuti zȉnēm ziniti: taj laže čim zine

пикать, пикнуть (za)čivkati; ziniti

ukrèsati ùkrešēm
1. ukresati: ukresati vatru
2. ekspr. ziniti besedico: nije mogao ni ukresati
3. utrgati nekoliko listov: ukresati kupus, luk

сбрендить (vulg.) prestrašiti se, zbati se; neumnost ziniti;
с. с ума znoreti

сморозить глупость (gov.) ziniti neumnost

beséda word; (izraz) expression, term; (izrek) saying; (obljuba) promise

z besédami in writing
z drugimi besédami in other words
z eno besédo in a (ali one) word
beséda ob (ne)pravem času a word in (out of) season
in, niti beséde o tem! Pst! and mum's the word!
in konec besédi! and that's that!
na dan z besédo! (govori!) spit it out!, out with it, man!, ZDA pogovorno talk turkey!
prav s temi besédami in so many words
častna beséda word of honour
častna beséd! word of honour!, upon ali on my honour!, honestly!
nobene beséde več! not another word!
beséda za besédo word for word, literally
ostre beséde harsh (ali angry) words
božja beséda gospel
grde beséde foul language
lepe beséde fair words
prazne beséde empty (ali idle) words
sladke beséde flattering words
izvedena beséda derivative
novo skovana beséda newly coined word
zložena beséda compound word
same beséde! mere words!
enozložna beséda monosyllable
težko izgovorljiva beséda tongue twister
strokovna beséda technical term
zelo zastarela beséda obsolete word
zastarela beséda archaic word, archaism
človek redkih besédi a man of few words
spojena beséda portmanteau word (npr. smog = smoke + fog)
izpeljava besed derivation of words; etymology
tvorba besed word-formation
števec besed telefonija word counter
beséda je o... the point is, the point in question is...
ne biti mož beséda not to keep one's word
on je mož beséda he is a man of his word, he is true to his word
vse to so same prazne beséde that's all idle chatter
pametnemu je ena beséda dovolj a word to the wise
beséda je dala besédo one word led to another
dati svojo (častno) besédo to pledge one's word, to give one's word
dati komu besédo to allow someone to speak
biti mož beséda to keep one's word, to be as good as one's word; to be true to one's word
njegova beséda je zakon (figurativno) what he says goes
držati svojo besédo to keep one's word
držal bom svojo besédo I will keep my word
ni držal svoje beséde he went back on his word
imam besédo na jeziku I have the word on the tip of my tongue
ti imaš besédo it is your turn to speak, (na sestanku) you have the floor, you may take the floor
ne dati drugim beséde to monopolize the conversation
imeti zadnjo besédo to have the last word
imeti odločilno (zadnjo) besédo pri to have the final say in
jaz imam zdaj besédo it's my turn now, now I'll have my say
imeti véliko besédo to talk big
on ima glavno besédo he is the spokesman
v tej stvari nimam nobene beséde več I no longer have any say in this matter
od lepih besed še nihče ni bil sit fine words butter no parnips
čim manj je besed, tem bolje je least said soonest mended
izbirati beséde to pick one's words
ni izgubljal, tratil besede o... he wasted no words on...
naglasiti, poudariti besédo to stress (ali to emphasize) a word
zaman izgubljati beséde to waste words
izraziti z besédo to word
niti beséde ni omenil o tem he did not breathe a word of it
odvzeti komu besédo to stop someone from speaking
pasti komu v besédo to interrupt someone, to cut short, pogovorno to chip in
prositi za besédo to beg permission to speak, to ask leave to speak
prosim za besédo! (ZDA) may I have the floor?
oprostite besedi! saving your presence!
prihranite si svoje beséde! save your breath
sploh me ne pusti do beséde he does not let me a word in edgeways
priti do beséde to get a word in edgeways
ne priti z besédo na dan (žargon) to beat about the bush
nisem mogel priti do beséde I couldn't get a word in
prijeti koga za besédo to take someone at his word
ne najdem (ne morem najti) besed I am at a loss for words
tudi beséde resnice ni v tem there is not a word of truth in it
prevračati beséde to quibble over words
lastne beséde človek ne more slišati v tem hrupu in this din you can't hear yourself speak
snesti svojo besédo not to keep one's word, to break one's word
reči dobro besédo za koga to intercede in someone's favour, to say a good word for someone, to plead for someone
premisliti beséde to ponder one's words
skovati besédo to coin a word
ne upati si z besédo na dan žargon to beat about the bush
pretehtati svoje beséde to mind one's p's and q's, to ponder one's words
vzeti komu besédo iz ust to take the words out of someone's mouth
zastaviti svojo besédo arhaično to pledge one's word (ali honour)
zastaviti dobro besédo za koga to put in a word for someone
umakniti svojo besédo to retract one's word, to go back on one's promise
verjeti na besédo to take on trust
ubogati na besédo to obey to the letter
lahko mi verjamete na besédo you may take my word for it; you can believe every word I say
vleči beséde to drawl
tudi beséde ni rekel he never said a word (ali žargon humoristično a dicky bird)
reči besédo o pravem času to drop a timely hint; arhaično to say a word in season
človek se lahkó zanese na njegovo besédo his word is as good as his bond
izvleči se z lepimi besédami to talk one's way out
dobiti besédo to have leave to speak, to be allowed to speak; parlament to catch the Speaker's eye
(takrat) ni znal beséde angleški he could not then speak a word of English
beséde ne ziniti to button up one's mouth
iskal sem to besédo pri več avtorjih I have looked that word up in several authors
beséda ni konj (figurativno) hard words break no bones

besédica (-e) f dem. od beseda paroletta; parola:
mile, prijazne besedice parolette gentili
ne črhniti, ne ziniti, ne spregovoriti niti besedice non dir parola, motto
niti z besedico ne omeniti česa non menzionare affatto qcs.
niti besedice ne dati, ne spraviti iz sebe non dir parola, essere muto come un pesce
niti besedice ne verjeti komu non credere affatto a qcn.
oditi brez besedice andarsene alla chetichella
ponoviti vse do besedice ripetere tutto parola per parola
niti besedice več! zitto, non una parola di più!
nikomur niti besedice! acqua in bocca!

buttare

A) v. tr. (pres. butto)

1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj

5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati

2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!

button² [bʌ́tn] prehodni glagol (up)
zapeti

figurativno to button up one's mouth molčati, ne ziniti besede
to button up one's purse (ali pockets) skopariti

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi

desserrer [dɛsɛre] verbe transitif zrahljati; odviti; odpeti; popustiti; familier zadati (udarec)

se desserrer zrahljati se, odviti se
desserrer le cœur olajšati si srce
desserrer les dents odpreti usta, ziniti
ne pas desserrer les dents, les lèvres, la bouche ničesar ne reči, molčati
desserrer les nœuds (figuré) popustiti, zrahljati vozle, vezi
l'écrou s'est desserré matica vijaka se je zrahljala, je popustila

lèvre [lɛvr] féminin ustnica; rob; pluriel usta

lèvre inférieure, supérieure, pendante spodnja, zgornja, viseča ustnica
des lèvres (figuré) (le) z usti, ne iz prepričanja
du bout des lèvres zviška; prezirljivo, brezbrižno
j'ai le cœur sur les lèvres slabo mi je
avoir quelque chose sur le bord des lèvres (figuré) imeti kaj na jeziku
il a encore le lait sur les lèvres (figuré) mleko se ga še drži okoli ust
ne pas desserrer (ali remuer) les lèvres ne odpreti ust, ne ziniti
un sourire errait sur ses lèvres smehljaj mu je poplesaval na ustnicah
se mordre les lèvres gristi si ustnice
s'en mordre les lèvres (figuré) obžalovati kaj, kesati se česa
rire, sourire du bout des lèvres prisiljeno se smejati, se nasmehniti
être suspendu aux lèvres de quelqu'un (figuré) komu na ustnicah viseti, koga napeto poslušati

mirlo moški spol kos (ptič)

un mirlo blanco bela vrana
aguantar el mirlo nobene (besede) ne ziniti, niti črhniti ne

mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
à demi-mot na namig; namigovaje
au bas mot najmanj
au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
en d'autres mots z drugimi besedami
en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
mot à mot, mot pour mot dobesedno
(bon) mot dovtip, domislica, šala
le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
demi-mot masculin namig
espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
(fin) mot poanta, skrivni pomen
grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
gros mot psovka, kletvica
feu masculin de mots besedna igra
mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
mots pluriel croisés križanka
mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
mot fin pametna duhovita beseda
mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
mot pour rire dovtip, šala
mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
mot à double sens, entente dvoumna beseda
mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
mot trouvé dobra misel, ideja
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
avoir des mots (s)pričkati se
compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
se donner le mot domeniti se vnaprej
n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
manger ses mots govoriti nerazločno
passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
prendre au mot prijeti za besedo
traîner ses mots počasi govoriti
trancher le mot čisto odkrito reči
se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja

mōtto m

1. duhovit domislek

2. rek:
motto popolare ljudski rek

3. knjižno beseda:
non far motto ne črhniti besedice, niti ziniti

ouvrir* [uvrir] verbe transitif odpreti, otvoriti, odkleniti; odpirati se; raztegniti (rokavice); zbuditi (apetit)

s'ouvrir odpreti se, odpirati se, voditi ven (o vratih)
s'ouvrir à quelqu'un razkriti se komu
côté à ouvrir! tu odpreti!
ouvrir la bouche spregovoriti, ziniti, usta odpreti
ouvrir la bouche à quelqu'un komu jezik razvezati
ouvrir un débouché odpreti tržišče
ouvrir le feu začeti streljati
ouvrir la lice, (familier) la danse začeti prepir
ouvrir son sein à quelqu'un koga z odprtimi rokami sprejeti
ouvrir la voie à quelque chose odpreti pot čemu

pauvre [povrə] adjectif reven, siromašen, ubog, pomilovanja vreden; boren, nezadosten; redek (lasje); masculin revež, siromak, berač

pauvre écrivain masculin slab pisatelj
écrivaln pauvre reven, siromašen pisatelj
pauvre diable, sire, hère ubožec
les pauvres d'esprit (familier) ubogi na duhu
pauvre comme job reven kot cerkvena miš
pauvre de moi! ubogi jaz!
ne pas dire un pauvre mot niti besedice ne ziniti, dati od sebe
devenir pauvre osiromašeti

sí (množina: síes) moški spol (beseda) da

dar el sí decir que sí da reči, privoliti
no decir un sí ni un no nobene ne ziniti; izmikajoče se odgovoriti
sin faltar un sí ni un no (fig) natančno
ellos no tienen un sí ni un no žive v popolni slogi
sí por sí, o no por no odkrito; resnično
por sí o por no na vsak način, vsekakor

souffler [sufle] verbe intransitif pihati; puhati; dihati; sopsti, s težavo dihati, hropsti; oddahniti si; verbe transitif pihati (steklo); upihniti; napihniti; šepetati, prišepetavati, suflirati; figuré osupiti

souffler un acteur suflirati igralcu
souffler un ballon napihniti balon, (veliko) žogo
souffler une bougie upihniti svečo
souffler le feu podpihovati ogenj
souffler un emploi à quelqu'un prevzeti komu službo, dobiti službo na škodo koga drugega
il lui a soufflé sa maîtresse prevzel mu je ljubico
souffler quelque chose à quelqu'un komu kaj izpred nosa vzeti
souffler la discorde netiti neslogo
ne pas souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
souffler quelque chose à (l'oreille de) quelqu'un komu na uho kaj šepetati; skrivaj mu povedati
tu peux souffler dessus (familier) to si lahko za klobuk vtakneš
il croit qu'il va y arriver en soufflant dessus misli, da bo to z lahkoto dosegel, da je to lahko
souffler dans ses doigts pour les réchauffer pihati si v prste, da bi jih ogreli
observer, regarder d'où, de quel côté souffle le vent opazovati, kako se bodo razvijali dogodki
dès qu'il court un peu, il se met à souffler čim malo teče, že je ves zasopel
laisse-moi le temps pour souffler pusti mi, daj mi časa, da pridem do sape
nous avons été soufflés en apprenant son divorce zelo nas je osupilo, ko smo zvedeli za njegovo razvezo (ločitev)
souffler comme un bœuf, comme un cachatot, comme un phoque sopsti kot vol, kot kovaški meh

thrust in prehodni glagol
vtakniti, vriniti v

to thrust a word in now and then tu pa tam vreči (reči, ziniti) kako besedo v pogovoru