Franja

gaze¹ [geiz] neprehodni glagol (on, upon, into, at)
zijati, buljiti, bolščati, strmeti

glower [gláuə]

1. neprehodni glagol (at)
srepo gledati, zijati, buljiti, bolščati; mrko gledati

2. samostalnik
srep pogled

gnjíriti -īm dial. buljiti, zijati: što vazdan gnjiriš u tu knjigu

gnjúriti -īm
1. potapljati se: neke ptice slabo lete i hode, ali vješto plivaju i gnjure
2. buljiti, zijati: gnjurila je u ona kobna pisma

gvíriti -īm dial.
1. kukati: gviriti kroz rupu
2. buljiti: gviriti čitav dan u knjigu
3. ekspr. zijati: kuda gviriš

hiō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. zijati, zevati, odprt biti: Lucr., Col., Lucan., Suet., Amm., concha hians Ci., hiavit humus multa S. fr., venas adstringit hiantīs V. zevajoče, nec flos ullus hiat pratis Pr., oculi hiantes Pl. odprte, Plin., ipse (chamaeleon) hianti semper ore Plin., hianti ore aquam captare Cu., ossa hiantia Iuv.

2. occ. usta (žrelo, kljun) odpirati, zevati: leo hians inmane V., Umber (canis) haeret hians V. hlastajoč, pars tollere vocem … clamor frustratur hiantes V., unde datum sentis lupus hic Tiberinus an alto captus hiet … ? H., hianti mella dare Val. Fl., hiat ceu pullus Iuv.

3. metaf.
a) usta odpirati, zijati α) od želje po čem = hrepeneti —, hlepeti —, koprneti —, hlastati po čem, poganjati se —, željno si prizadevati za kaj: Sen. ph., Ap., utrum ea domus hiare … ac poscere aliquid videtur Ci., Verrem avaritiā semper hiante … fuisse Ci., emptor hians H. hlasten, corvus hians H. (o lovcu na dediščine) hlasten, hiantes … cupiditates T. nenasitne. β) od strmenja = (o)strmeti —, prevzet biti nad čim, (za)čuditi se čemu, nad čim, osupniti: hunc plausus hiantem … corripuit V., vulgus ad magnitudinem praemiorum hiabat T. γ) od dolgega časa = zijala prodajati, zijati: honor lacerabat hiantem desidiā populum Sil.
b) (o govoru) = ne skladati se, biti neskladen, biti brez zveze: hiantia loqui Ci., hians oratio Q., hians compositio T.; poseb. o zevu (hiatus) v govoru: quae (vocalium concursiones) vastam atque hiantem orationem reddunt Corn. „zevajoč“, poëtae, ut versum facerent, saepe hiabant Ci. so dopuščali zev, oratio hiat, cum concursus vocalium accedit Q. —

II. trans. kaj z odprtimi usti na dan spraviti =

1. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, ex ore cruores saucia tigris hiat Val. Fl.

2. izustiti, reči (izpod krinke), (iz)dahniti: fabula seu maesto ponatur hianda tragoedo Pers., tacitā carmen hiare lyrā Pr.

in-hiō -āre -āvī -ātum

I. zijati,

1. (o stvareh) (za)zijati, odpreti (odpirati) se: inhiat Cocytia nubes Val. Fl. hudourni oblak, rabidam canum vim oraque sicca ferunt trepidorum inhiasse luporum Stat. da so zevala za tem.

2. (o živih bitjih) usta odpreti (odpirati), ziniti (zevati), hlastniti (hlastati) po čem: Romulus uberibus lupinis (dat.) inhians Ci., iam agmine toto pistris adest, miseraeque inhiat iam proxima praedae Val. Fl.

3. metaf. hlastno požele(va)ti česa, koprneti, hrepeneti, hlepeti po čem; abs.: saccis indormis inhians H. ves hlasten; z dat.: Sen. ph., Sen. rh., Fl., iste vicinus spei coepit inhiare Ci., opibus T., dominationi, alicuius hortis T., sub specie sororiae ultionis Asiae Iust., mors casuro inhiat populo Sil., promissis Amm., dictis Val. Fl.; pesn. z acc.: varios testudine postes V. poželjivo gledati na … , inhiat aurum, ut devoret Pl., bona, alicuius hereditatem Pl., illum (militem) inhiant omnes Pl., alicuius mortem Caecil., pecuniae inhiandae (tj. corradendae) se dare Amm.; s praep.: inhians in te (acc.) Lucr. željno nate gledajoč, ad occupandum orientem … inhiabat Lact. —

II. (radovedno strmeč) zijati, gledati, poslušati: tenuit inhians tria Cerberus ora V., turba inhiat, ut (kako) ostro velet hu-meros V.; z dat.: pecudum reclusis pectoribus inhians spirantia consulit exta V. radovedno gledajoč v … ; z acc.: dum (Terentius) Africani divinam inhiat vocem avidis auribis Porcius Licinius poeta ap. Suet. posluša z željnimi ušesi in odprtimi usti božji glas (toda prim. inhietō).

jápiti -īm dial. zijati: rana japi; jaz japi

klaffen zijati

njíriti -īm dial. gledati, zijati

njȉrkati -ām ekspr. zijati: vazdan u knjigu njirkati

ōs-citō -āre -āvī -ātum in ōs-citor -ārī (ōs citāre usta gibati, premikati)

1. (za)zijati, (za)zevati: Pl., Enn. ap. Serv., oscitat leo Col. poet. odolin se odpira, folia arborum ad solem oscitant Plin. se obračajo, alites oscitantes Cat. kričeče.

2. poseb. od dolgčasa, zaradi utrujenosti, bolezni (za)zehati: oscitat extemplo Lucr., ut pandiculans oscitatur Pl., admone eum, ne postea tam improbe oscitet Sen. ph., qui marcent et oscitantur Sen. ph., in iure stans … sonore oscitavit Gell.; z acc.: quid adhuc oscitamus crapulam hesternam? Aug. od včerajšnje pijanosti; pren.: cum maiores (sc. calamitates) impendēre videantur, sedetis et oscitamini Corn. sedite in brezbrižno držite križem roke. — Od tod adj. pt. pr. ōscitāns -antis, adv. ōscitānter zevajoč = zaspan, brezbrižen, ležeren, lagoden, malomaren, nemaren, otopel, brezčuten, apatičen: interea oscitantes opprimi Ter., oscitans iudex Ci., oscitans Epicurus Ci., oscitans inscitia oscitantis ducis Ci., ista oscitans sapientia Ci., solute, leniter, oscitanter agere Ci., hesternā potatione oscitantes Ci.

píljiti -īm ekspr. buljiti, zijati: pilji kao štrk u jaje zija kakor tele nova vrata

quiz² [kwiz] prehodni glagol
(tudi britanska angleščina) dražiti, imeti za norca, potegniti; porogljivo gledati, zijati, gledati koga skozi monokel
ameriško spraševati, izprašati, zasliševati

režáti -ím
I.
1. zjapiti, zijati, zjati: rana reži; vrata režijo
2. režati: psi režijo na tujca
3. režati, ljutito govoriti kroz zube: režati na koga; v slabi volji samo reži
4. zijati, zjapiti: brezno mu reži nasproti
II. režati se keziti se, kesiti se, cerekati se: režati se komu v obraz; režati se na vsa usta; režati se kot cigan belemu kruhu

stare² [stɛ́ə] neprehodni glagol
buljiti, izbuljiti oči, strmeti, zijati, začudeno, debelo gledati (at na, v after za)
zijati; ježiti se (lasje)
prehodni glagol
s pogledom prisiliti, nagnati (koga) k čemu; buljiti (v koga), zijati (koga)

to stare at s.o. in horror z grozo strmeti v koga
to stare s.o. in the face figurativno pasti, skočiti v oči, biti očiten, neizbežen
death stareed me in the face smrt mi je pogledala v oči, mi je pretila
he stareed me out of countenance s svojim srepim pogledom me je zmedel
to stare into silence, to stare s.o. dumb utišati koga z ostrim pogledom
to make s.o. stare spraviti koga v začudenje
it will make everybody stare vsi se bodo temu čudili, vsi bodo zijali od začudenja
the truth of it stares us in the face resnica o tem nam bije v obraz
to stare down zmesti, zbegati (koga) s pogledom

zipàrati -ām (t. zyplamak) kričati, zijati: ona stade na sav glas ziparati

zjápiti zjâpīm zijati: provalija zjapi pred nama

zjȁti zjȃm zijati: pod njim zjaju stravične urvine

zúriti -īm zijati: zuriti u more