viēscō -ere (sor. z lit. výstu venem, výtinu povzročim, da kaj vene, stvnem. wësanēn zveneti, posušiti se, nem. verwesen, verwittern; prim. tudi lat. vīrus) (s)tuliti se, zvi(ja)ti se, (z)grbančiti se, nagrbančiti se, (o)veneti, zveneti, skrčiti se: viescentem ficum a rore defenderet Col.; od tod adj. pt. pf. viētus 3 stuljen, zvit, zgrbančen, ovenel, vel: esse aliquid … in arborum bacis … quasi vietum et caducum Ci., caput (sc. liliorum) O., ficus Col.; metaf.: hic est vietus (beri dvozložno: vjetus) … senex Ter., cor Ci., qui sudor vietis (beri dvozložno: vjetis) … membris crescit H., vestis Lucr. preperela obleka, prava pajčevina.
wizen [wizn]
1. pridevnik
osušen, izsušen, usahel, suh; naguban, zgrbančen; izčrpan; pergamenten (obraz)
2. prehodni glagol
izsušiti, posušiti
жухлый izsušen, zgrbančen (koža); obledel (barva), preperel (list)
корявый krivenčast (drevo); kozav (obraz); zgrbančen; grčav; (pren.) nespreten, nevešč; neenakomeren
морщинистый naguban, zgrbančen
ratatiné, e [-tine] adjectif zgrbančen in deformiran; figuré uničen
zrnat (-a, -o) gekörnt, körnig, grobo: grobkörnig, stückig; (zgrbančen) narbig
zrnati sneg der Kornschnee