Franja

ideale

A) agg.

1. miseln, idealen; namišljen, neresničen

2. idealen, popoln; zgleden, vzoren:
società ideale idealna družba
gas ideale fiz. idealni plin

B) m

1. ideal; vzor; ideja:
lottare, combattere per un ideale di libertà boriti se za svobodo

2. ideal, (najvišji) smoter, cilj:
uomo privo di ideali človek brez idealov

model¹ [mɔdl] pridevnik
vzoren, zgleden; vzorčen, modelarski

model husband vzoren soprog
model tank poskusni tank
model school eksperimentalna šola

modellhaft zgleden

musterhaft zgleden

prímjeran -rna -o (ijek.), prìmeran -rna -o (ek.)
1. vzgleden, zgleden: u kući vlada primjeran red
2. primeren: našim prilikama primjeran ustav

standard¹ [stǽndəd]

1. samostalnik
standard; norma, pravilo, merilo; enotna (uzakonjena, običajna) mera ali teža; vzorec, vzor, splošno veljaven tip; smernica; (minimalne) zahteve; denarna podlaga; veljava; nivó; (šolski) razred, stopnja; vrsta blaga določene, stalne kvalitete

code of standards smernice
standard of knowledge (learning) stopnja izobrazbe
standard of prices nivó cen
standard of living življenjski standard
gold standard zlata valuta
to be below standard ne zadostiti zahtevam
not to come up to the standard ne ustrezati zahtevam
to be of a high standard biti na visokem nivoju
to set a high standard figurativno veliko zahtevati

2. pridevnik
normalen, standarden; zgleden, klasičen

standard gauge normalna širina železniškega tira
standard German visoka nemščina
standard model standardni (serijski) model
a standard novel klasičen roman
standard sizes normalne velikosti
the standard work standardno delo (on o)
standard writer klasik

standard

A) m invar.

1. standard; enotna mera, norma; življenjska raven; tip, vzorec, model:
lo standard di vita di un paese življenjski standard dežele
attenersi a uno standard comune držati se splošno veljavnega vzorca

2. trgov. standard

3. jezik standardni jezik, knjižni jezik

B) agg. invar. standarden, tipičen; ustaljen; zgleden:
formato standard standardni format
lingua standard standardni jezik

typical [típikl] pridevnik (typically prislov)
tipičen (of za)
karakterističen, značilen; simboličen; zgleden, pravilen, pristen
medicina periodičen, občasen, reden (o bolezni)

to be typical of s.th. biti karakterističen za

ȕglēdan -dna -o
1. ugleden, veljaven: -a ličnost u društvu
2. vzoren: ugledan čovjek; -a škola; -o predavanje
3. zgleden: -o ponašanje

vorbildlich zgleden, vzoren

зразко́вий прикм., vzóren prid., zgléden prid.

канонический kanoničen; (pren.) vzoren, zgleden

образцовый vzoren, zgleden

показо́вий прикм., zgléden prid., reprezentatíven prid.

примерный vzoren, zgleden; približen

auctōritās -ātis, f (auctor)

I.

1. poroštvo, jamstvo, zagotovilo, veljava, veljavnost, verjetnost: tanta auctoritas est in hominum fidelitate Ci., ab aliquo divinitatis suae auctoritatem accipere Cu., auctoritatem promittere Sen. rh., a. venditoris Icti., a. testimonii tui Ci. ep., publicarum tabularum, somniorum Ci., eandem auctoritatem habent adversaria quam tabulae Ci. priročniki veljajo prav toliko, kolikor glavne knjige, cum ea (iustitia) sine prudentia satis habeat auctoritatis, prudentia sine iustitia nihil valet ad faciendam fidem Ci., defensioni, testi auctoritatem attribuere Ci., auctoritatem indicii testari Ci., non auctoritas modo verbis, sed etiam fides desit Q.; met.: poverilo (poveritev): auctoritates perscriptae Ci. podpisi pri senatovi seji navzočih senatorjev, ki poverjajo senatov sklep (drugi berejo: auctoritates praescriptae = poverjajoči podpisi senatorjev na čelu zapisanega senatovega sklepa).

2. occ.
a) zgleden postopek (zgledno postopanje), vzgled, vzor: Icti., a. maiorum Ci., auctoritatis eius et inventionis comprobatores Ci., aliorum auctoritati parēre Ci., auctoritatem alicuius sequi Ci., C., Cu., Q., superiorum auctoritatem repudiare, auctoritates contemnere, in auctoritatibus, in exemplis versari Ci.
b) ugled(nost), veljava, veljavnost, vpliv(nost): quanta in L. Crasso auctoritas fuerit, quis ignorat? Ci., quorum auctoritas apud plebem plurimum valet C., in Miltiade erat magna auctoritas apud omnes civitates N., apud exercitum plurimum valuit auctoritate N., auctoritate multum apud aliquem posse, auctoritate omnes anteire N., vincere aliquem auctoritate Ci., auctoritatem habere apud aliquem Ci., magnae auctoritatis haberi C. zelo ugleden biti, Dymnus modicae apud regem auctoritatis Cu., nos... patimur habescere aciem horum auctoritatis Ci., magna cum auctoritate bellum gerere Ci. ali summa cum auctoritate senex lucutus est Ci. z vso odločnostjo, prav odločno, attribuere alicui auctoritatem C., auctoritatem addere alicui L., auctoritatem facere, amittere, frangere, levare, restituere, interponere, de auctoritate alicuius detrahere Ci., libertinis detrahenda est auctoritas, auctoritatem perdere Q., auctoritas huius ordinis adflicta est Ci., a. populi imminuta Ci., sua auctoritas Ci. osebni ugled, osebna veljava, gliscit auctoritas T.; o rečeh = imenitnost, pomenljivost, tehtnost: huius rei, huius loci, honestatis, legum, orationis, veteris Academiae Ci., historiae Q., auctoritas dignitasque formae Suet.; v materialnem pomenu = veljava, cena, vrednost: bos in pecuaria maxima debet esse auctoritate Varr., sic... habebit... circa cellam ambulatio auctoritatem Vitr., ut maiestas imperii publicorum aedificiorum egregias haberet auctoritates Vitr. ugled... stavbe, achates magna fuit in auctoritate, nunc in nulla Plin., auctoritas praecipua lupo pisci Plin., a. saporis, unguentorum Plin.; met.: ugledna (vplivna) oseba, uglednež, veljak: ista corruptela servi... a tanta auctoritate adprobata Ci., quod brevi tempore futura sit illa auctoritas in his... sedibus Ci., auctoritates principium coniurationis colligere Ci.; od tod poznejši naslov: auctoritas tua Cod. Th. tvoja odličnost, preodlični.

II.

1. sodelovanje, pritrditev, podpora, pomoč, priporočilo, vpliv, oblast, svèt, prigovarjanje, priganjanje, nagibanje, spodbuda, spodbujanje: facite, ut vestra auctoritas meae auctoritati fautrix adiutrixque sit Ter., ut per auctoritatem civitatium earum suae preces... faciliorem aditum ad senatum haberent L., attende..., quam ego defugiam auctoritatem consulatus mei Ci. kako (malo) se izogibam zastopanju (izvrševanju) svoje konzulske oblasti, huius consilio atque auctoritate Athenienses bellum Syracusanis indixerunt N., perpetua tua auctoritas de pace Ci. spodbujanje k miru, eorum auctoritate illam coniunctionem defugi Ci., auctoritate Orgetorigis permoti C. ali eius auctoritate impulsi N. na... priganjanje, auctoritates rerum gerendarum Ci. (o avgurijih).

2. occ.
a) izrečena ali zapisana volja, svečano izrečeno mnenje, (zapisana) izjava, sklep, ukrep, odlok, naročilo, povelje, ukaz: de Q. Catuli auctoritate et sententia dicendum esse Ci., quorum nec auctoritatem aspernari nec voluntatem neglegere debeam Ci., audistis eo tempore clarissimi viri non solum auctoritatem, sed etiam testimonium Ci., auctoritate vestra viam patefaciatis illustrem atque latam Ci., errat vehementer, si quis in orationibus nostris auctoritates nostras consignatas se habere arbitratur Ci., auctoritati populi parēre Ci., a. censoria, iudicum Ci., a. collegii (pontificum) L. sklep, quarta legio Caesaris auctoritatem persecuta est Ci. povelje, tribuni se in auctoritate consulum futuros esse polliciti sunt L. da se bodo pokoravali volji konzulov, in auctoritate Tarentinorum manere L. pokoren ostati Tarentčanom, a. publica Vell. volja, civitatum auctoritates ac litterae ali publicae auctoritates testimoniaque Ci. pismena naročila. Poseb. pogosto senatūs auctoritas α) odločilna izjava (senatovega) mnenja: senatum rei publ. custodem... collocaverunt: huius auctoritate uti magistratūs... voluerunt Ci., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit Ci. β) z glasovanjem izražena senatova volja, senatov sklep na splošno: ea domus aedificatur ex auctoritate senatus pecuniā publicā Ci., auctoritatem senatus, iussa populi vendere Ci., senatus auctoritati parēre Ci. ali obtemperare C., quid egi nisi ex huius ordinis (= senatūs) consilio, auctoritate, sententia? Ci., respondere ex auctoritate senatus L., imperio non populi iussu, non ex auctoritate patrum (= senatūs) dato L.; tudi brez gen. senatūs: legati ex auctoritate haec Caesari renuntiant C. Od ljudskih tribunov potrjena senatus auctoritas je postala senatūs consultum (pravnomočni) senatov sklep: senatus consulto cautum est, ne qua Bacchanalia Romae neve in Italia essent L. (isti sklep imenuje Ci. tudi senatus vetus auctoritas); popolno: senatūs consulti auctoritas (okrajšano S. C. A.) Ci. ep. γ) izrečeno senatovo mnenje, ki ni moglo postati senatov sklep, če so mu ugovarjali ljudski tribuni: si quis huic senatus consulto intercessisset, auctoritas perscriberetur Ci., si quis intercedat senatus consulto, auctoritate se fore contentum L.
b) polnomočje, pooblastitev, pooblastilo: Vell., Ulp. (Dig.), senatus decrevit, ut legati cum auctoritate mitterentur Ci., qui habet... auctoritatem legum dandarum ab senatu Ci., videt legationes cum publicis auctoritatibus convenisse Ci.; od tod = moč, oblast: conferre se ad alicuius auctoritatem Ci.

III. jur. veljavnost posesti, oblast do kake reči, posest, lastnina: adversus hostem aeterna auctoritas (esto) Tab. Xii ap. Ci. proti tujcu naj ostane veljavnost posesti večna = tujec ne sme (ne more) pridobiti posestva, quod subreptum erit, eius rei aeterna auctoritas esto Legis Atiniae fr. ap. Gell.; pozneje v zvezi usus et auctoritas, usus auctoritas ali samo auctoritas po pridobitvi posestva (po zastaranju) veljavno posestveno stanje, pridobitev posestva in iz nje izvirajoča lastninska pravica: usus et auctoritas fundi Ci., usus auctoritas fundi biennium est Ci., sunt domus in hac urbe iure privato, iure hereditario, iure auctoritatis Ci.

Musterbeispiel, das, klasičen primer; zgleden primer

Musterschüler, der, zgleden/vzoren učenec

primer¹ [é] moški spol (-a …) (zgled, vzorec) das Beispiel (klasičen Musterbeispiel, negativen Negativbeispiel, paradni Paradebeispiel, posamezen Einzelbeispiel, šolski Schulbeispiel, zgleden Schulbeispiel)
na primer beispielsweise, zum Beispiel
navajati kot primer als Beispiel aufführen

učen|ec¹ [ê] moški spol (-ca …)

1. der Schüler (gostujoči Gastschüler, povprečen Durchschnittsschüler, osnovne/ljudske šole Volksschüler, pomožne šole Hilfsschüler, posebne šole Sonderschüler, samostanske šole Klosterschüler, zgleden/vzoren Musterschüler); določenega razreda: der -[kläßler] klässler (prvega [Erstkläßler] Erstklässler, tretjega [Drittkläßler] Drittklässler)
zunanji učenec der Externist, der Externe
izdelek učena die Schülerarbeit
dodatni pouk za boljše učence der Leistungskurs
število učencev v razredu die Klassenstärke
zastopstvo učencev die Schülervetretung
zastopnica/zastopnik učencev die Schülervertreterin/ der Schülervertreter
učenci množina Schüler množina, die Schülerschaft

2.
učenec v gospodarstvu (vajenec) der / die Auszubildende (Azubi)