Franja

amalgamation [-gamasjɔ̃] féminin spojitev, združitev; amalgamiranje

assemblage [asɑ̃blaž] masculin združitev, zbiranje, spajanje, spoj; spenjanje; kombiniranje; montiranje; združek

un mot est un assemblage de lettres beseda je združek, kombinacija črk

associato

A) agg. združen, pridružen

B) m (f -ta)

1. član, članica

2. združitev

ayuntamiento moški spol združitev, zbor(ovanje), shod, sestanek; spolna združitev

coadūnatiō -ōnis, f (coadūnāre) zedinjenje, združitev, strnjevanje: Cod. I., Arn.

coalescence [kouəlésns] samostalnik (with)
zrast, zlitje, združitev, zveza

concatenación ženski spol zveza, stik, sklenitev, združitev

concentration [kɔnsentréišən] samostalnik
zbiranje, združitev; osredotočenje; nasičenost, zgostitev; zbranost
psihologija vsebnost; koncentracija

concentration camp koncentracijsko taborišče

conciliātiō -ōnis, f (conciliāre)

1. združevanje, združitev, zveza, zedinjenje: quasi civili conciliatione et societate coniuncti (dii) Ci., totius generis hominum conciliationem colere Ci.

2. zedinjenje v mišljenju, pridobivanje (pridobitev) naklonjenosti (src) za kaj: pecuniam ei dedit ad conciliationem gratiae Ci., quae conciliationis causā leniter … aguntur Ci.; ret. pridobivanje poslušalčeve naklonjenosti s prikrito hvalo (nekakšna captatio benevolentiae): Ci. (De orat. III, 53, 205), Q. (IX, 1, 32 et IX, 2, 3).

3. nagnjenost k čemu, naklonjenost k čemu: prima est conciliatio hominis ad ea, quae sunt secundum naturam Ci.

4. met. kar obvezuje, zavezuje, priporoča, priporočilo: conciliationes naturae Ci.

concilium -iī, n

1. sklic(anje); met. sklican zbor, shod, sestanek: videre ambas si in uno miles concilio volet Pl. obe na enem kraju, in pastorum concilium se recipere Ci., c. advocare Ci., convocare C., vocare ali cogere V., dimittere Ci., C., seclusum a concilio deorum Ci., in illud divinum animorum concilium coetumque proficisci Ci., c. amicorum N., ibi concilium populi habere N., quod earum (Camenarum) ibi concilia cum coniuge sua Egeria essent L., mortalium concilium adire Cu., c. totius Graeciae Cu. srečanje cele Grčije (na istmijskih igrah).

2. occ.
a) zbor, zborovanje, shod v kak poseben namen: nullum futurum fuisse Romae nisi publicum concilium L., tribuni plebi concilium edicunt L. napovedo ljudski zbor (comitia tributa) = c. plebis L.; c. populi L. narodni zbor (comitia centuriata), quominus concilium (sc. populi) advocares legemque ferres Ci.; patres ex concilio submovere ali patrum sanctum c. H. senat. Tudi zbor zunaj Rima, poseb. v provincah zvezni, deželni zbor, svèt, tudi narok, dan: concilium Lutetiam Parisiorum transtulit C. je premestil, in communi Belgarum concilio C., c. Latinorum advocare L., c. Achaicum L. ahajska zveza, concilium dare (praebere) legatis L. narok (dan) razpisati.
b) pesn. vez, zveza, združitev: hoc mihi concilium tecum manebit O. tako hočem s teboj združen ostati, c. rerum Lucr.; poseb. telesna združitev, spolni odnos: concilio genitali arceri Lucr., concilia corporalia Arn.; od tod met. spodbujevalka (kaka rastl.) spolnega nagona, afrodiziak: Plin. (o rastl. [ias(i)ōnē, iasinē] morda družabnica, ker raste v skupinah).

concorporātiō -ōnis, f (concorporāre) spojitev v celoto, združitev: Tert.

conflation [kənfléišən] samostalnik
zlitje, stopitev; združitev (dveh tekstov)

confluent, e [-flüɑ̃, t] adjectif sotočen, sostekajoč se; masculin stočišče; anatomie združitev (žil)

le confluent du Danube et de la Save est à Belgrade Donava in Sava se stekata pri Beogradu

cōnfūsiō -ōnis, f (cōnfundere)

I.

1. zlitje, zlivanje, (po)mešanje po zlivanju, spajanje po varjenju: Dig., Iustin. Inst.

2. (z)mešanje, zmes, mešanica: c. modica (colorum) Ap., indecora c. (hominum) Plin. iun., c. rerum atque elementorum Lact. prvotna svetovna zmes, kaos; v pl.: multarum imaginum solis confusiones Sen. ph. —

II. pren.

1. zmeta(va)nje, (po)mešanje, združitev, zveza, spajanje, spoj: haec coniunctio confusioque virtutum Ci., bonorum, dominii Icti.

2. neurejeno (z)mešanje, nered, nerednost, zmešnjava, zmeda: confusionem suffragiorum flagitasti Ci., quanta turba quantaque c. rerum omnium Ci., exsistit ex populo (iz demokracije) turba et c. Ci., c. religionum, temporum, vitae Ci., civitates ex omni colluvione et confusione in aliquam tolerabilem formam (položaj) redigere L., sine confusione mutari non posse Q.

3. zmedenost, zbeganost, zadrega, osuplost, zaprepadenost: Plin. iun., Front., c. vultūs Petr., confusionem in vultu gerere Val. Max. zmedenost kazati na obrazu, quae senatus trepidatio, quae populi confusio Vell., unde c. et coepti paenitientia Q., causam confusionis quaerens T.; occ. zardevanje (od jeze ali sramu): crebra oris confusio pro modestia accipiebatur T.

congiungimento m združitev, spojitev, spajanje, spoj

congiunzione f

1. združitev, zveza

2. astr. konjunkcija

3. jezik veznik, konjunkcija:
congiunzione coordinativa, subordinativa priredni, podredni veznik

conglobamento m

1. zbiranje

2. združitev; skupek

conglobazione f

1. zbiranje

2. združitev; skupek

conglutination [kənglu:tinéišən] samostalnik
zlepek, zlepljenina; zlepitev
figurativno združitev

congregātiō -ōnis, f (congregāre)

1.
a) (o živalih) združevanje, druženje, življenje v čredah: (bestiae) congregatione coetum quodam modo civitatis imitantur Ci., c. taurorum Vulg.
b) pren. (o ljudeh) družabnost, družabno življenje, sožitje: Sen. ph., Cod. Th., nos ad congregationem hominum (z ljudmi) esse natos Ci., naturalis quaedam hominum c. Ci. neki prirojen družabni nagon, prirojen čut za druženje; met. zbrana množica, zbor, družba: omnis c. filiorum Israël Vulg.

2. pren.
a) združenje, združevanje, združitev, nabor, kopičenje, nakopičevanje: defit calori c. Sen. ph. kopičenje toplote poneha, c. et conglobatio … guttarum Aug., c. unius fascis Vulg.; met.: omnis c. aquarum Vulg. vsa skupaj natekla voda, c. lapidum Hier. kup kamenja.
b) sestavljanje, sestava, povzetje, povzemanje, povzetek: argumentorum, criminum, rerum Q., personarum, locorum, temporum Q.