Franja

sȁladžak m (t. saglydžak)
1. življenje, zdravje
2. usoda
3. miza, na kateri muslimani umivajo mrliča

salubriousness, salubrity [səlú:briəsnis, səlú:briti] samostalnik
zdravost (podnebja), zdravje; zdravilnost; koristnost, ugodnost za zdravje

salūbritās -ātis, f (salūbris)

1. zdravost, zdravilnost, stanje zdravosti, zdravje: VARR., HIRT., VITR., loci CI., tum salubritatis, tum pestilentiae signa CI. zdravega vremena, zdravih vremenskih vplivov, caeli COL., PLIN., PLIN. IUN., aquarum L., T.; metaf. krepilnost, krepitev, pospeševalnost, pospeševanje, krepilen (pospeševalen) vpliv (učinek), krepilno (pospeševalno) učinkovanje, zdrav vpliv (učinek): salubritas Atticae dictionis CI. krepilni duh, a vobis (sc. iuris consultis) salubritas quaedam, ab iis, qui dicunt salus ipsa petitur CI.

2. zdravje, ugodno (dobro) počutje: COL., GELL. idr., corporum T., sensim toto corpore salubritas percipi potuit CU., non aliter pristinam recuperare salubritatem posse VAL. MAX.

salud ženski spol zdravje, dobro počutje; blaginja; zveličanje

casa de salud blaznica
certificado de buena salud zdravniško spričevalo
nocivo (ali perjudicial) a la salud škodljiv zdravju
rebosante de salud, en plena (ali sana) salud kipeč od zdravja, zdrav ko riba
beber a la salud (de) nazdraviti komu
estar con salud, estar bien de salud, tener (buena) salud zdrav biti, dobro se počutiti
estar con mediana salud ne se posebno dobro počutiti
gastar salud (pop) dobro se počutiti, zdrav biti
tener poca salud bolehati, hirati
vender salud (fig) kipeti od zdravja
¡salud! na zdravje!
¡a su salud! na Vaše zdravje
¿cómo está de (ali cómo le va) su salud? kako kaj (Vaše) zdravje?
¿cómo va su (ali esa) salud? kako je z (vašim) zdravjem?
¡tenga V. mucha salud! ostanite zdravi!
¡muchas saludes! mnogo pozdravov

salūs -ūtis, f (gl. salvus)

1. zdravje: PL. idr., terra pestem teneto, salus hic maneto FORMULA AP. VARR., quod cum salute eius fiat TER. ne da bi škodovalo njegovemu zdravju, medicinā ad salutem reducere CI. (p)ozdraviti, sine spe salutis N. brez upanja na ozdravitev, medicis non ad salutem, sed ad necem uti CI., (sc. medicus) regi custos salutis datus CU., potiri firmā salute O., salutem alicui imprecari (pri kihanju) AP. zaželeti zdravja, reči „na zdravje“.

2. blaginja, blagostanje, blagovitost, blagodat, blagoslov, blagodejnost, ugodje, blagougodje, blaženost, sreča, srečne (ugodne, naklonjene) okoliščine, ugodne razmere, dober (ugoden) položaj: O. idr., rediit suā salute PL. na svojo srečo, bonā salute CA. = kar bog prepove, communis salus CI., C., salus civitatis, urbis, civium CI., spes salutis CI. na boljše čase, restitutio salutis meae CI. mojih srečnih razmer (= poklic nazaj iz pregnanstva), augurium salutis CI. EP. za blaginjo države (nekak avgurij, pri katerem so božanstvo vprašali, ali dovoli moliti za državno blaginjo), saluti esse S., C., L., N., nulla salus bello V.; kot ljubkovalna beseda: quid agis, mea salus? PL., o salute meā salus salubrior PL.; poseb. Salūs -ūtis, f ( Ὑγίεια) Sálus (Salúta) = Blaginja, boginja blaginje s svetiščem na Kvirinalu: PL., TER., CI., L., VAL. MAX., PLIN. idr., Salutis augurium CI., T., SUET. (v besedni igri glede na apel. pomen te besede; gl. zgoraj augurium salutis); occ. ohranitev obstanka, obstanek, obstoj: non de imperio, sed de salute dimicare CI.

3. rešitev, ohranitev življenja: suae saluti consulere C., fugā salutem petere C., nec in fuga salus ulla ostendebatur L., salutem ferre ali afferre alicui CI. rešiti, ote(ma)ti koga, pecuniae salutem attulit C., quibus se oppresso nulla spes salutis relinqueretur N., alia, nisi haec, salutis via nulla est GELL.; occ.
a) življenje: IUST. idr., si illi redderet salutem N. če mu pusti življenje, in summo periculo suam salutem fore S.
b) varnost, zavarovanje, zaščita: iuris, libertatis, fortunarum suarum salus in istius damnatione consistit CI.; meton.
a) rešitev (o osebah) = rešitelj: LUCAN. idr., Lentulus, salus nostra ali vitae nostrae CI., tu suprema salus V.
b) rešilo, reševalo, rešilno sredstvo, rešilna bilka, rešilni ukrep: una est salus erumpere hinc atque abire L., una salus victis, nullam sperare salutem V.

4. pozdrav, pozdravljanje, pozdravni nagovor, pozdravílo, voščilo: LUC. AP. NON., AUS. idr., salutem nuntiare CI. EP. povedati pozdrav, salutem impertire alicui multam CI. EP. ali plurimā salute impertire aliquem TER. (prav) lepo pozdraviti (pozdravljati) koga, poslati (pošiljati) komu lepe pozdrave, salutem dare L. ali afferre alicui O. pozdraviti (pozdravljati) koga, salutem reddere PL., L. vrniti (vračati) pozdrav (pozdrave), odzdraviti (odzdravljati), salute data (accepta) redditaque L. po obojestranskem (medsebojnem, vzajemnem) pozdravu, mittere salutem alicui CI. EP. poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), salutem ascribere CI. EP. pripisati pozdrav, secundum salutem, ut assolet, scriptum erat (sc. v pismu) L., salutem dicere alicui PL., CI. EP. pozdraviti (pozdravljati) koga, Atticae salutem dices CI. EP. pozdravi mi Atiko, dic a me illi salutem CI. EP. pozdravi mi ga, alicui salutem dicere iubere PL. naročiti pozdraviti koga, naročiti izročiti komu pozdrav(e); poseb. na začetku pisem, pogosto okrajšano: S. D. = salutem dicit; S. D. M. = salutem dicit multam; S. D. P. = salutem dicit plurimam pozdravlja, (prav) lepo pozdravlja: Quintus Marco fratri S. D. Q. CI. AP. CI. EP.; elipt.: Anarcharsis Hannoni salutem CI.; pren.: salutem et foro dicere et curiae CI. EP. dati slovo.

salute

A) f

1. zdravje:
salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
essere in salute biti zdrav
avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
guastarsi la salute pokvariti si zdravje
rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov

2. odrešitev; relig. zveličanje:
salute eterna večno zveličanje

3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
casa di salute evfemistično umobolnica

B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen!

salveō -ēre (salvus)

1. biti zdrav, dobro se imeti, „zdravstvovati“; večinoma le kot pozdrav v imper. salvē, salvēte, salvētō in v fut. salvēbis bodi zdràv (zdráva)!, bodite zdravi!, na zdravje!, zdravo!, zdravstvuj(te)!, pozdravljen (pozdravljena) bodi!, pozdravljeni bodite!, blagor ti (vam) (bodi)!, bog te (vas) sprejmi!, dobrodošel (dobrodošla, dobrodošli)!, (na cesarskem dvoru) dobro jutro!, dober dan! (za „dober večer!“ so uporabljali ave ali vale): salvete, inquam PL., salve, adulescens. Et tu multum (lepo) salveto, adulescentula PL., o bone custos, salve TER., salvebis a meo Cicerone CI. EP. moj Ciceron (moj sin) te pozdravlja, se ti priporoča, morem ... obstinatissime retinuit, ut liberti servique bis die frequentes adessent et mane salvere (dobro jutro!), vesperi valere (dober večer!) sibi dicerent SUET.; v besedni igri: salve. Salvere me iubes, quoi tu abiens adfers morbum? PL., salve. Egon salva sim, quae siti sicca sum? PL., salve. Satis mihi est tuae salutis, nihil moror, non salveo PL.; pri slovesni omembi kakega božanstva, imenitne osebe ali reči: salve, vera Iovis proles V., salve, o venusta Sirmio CAT., salve, cura deûm TIB., salve, parens frugum, Saturnia tellus V., grata testudo Iovis, o laborum dulce lenimen medicumque, salve rite vocanti! H., salve, laeta dies O.; iron.: salvete, fures PL.; v inf., odvisnem od iubere = da(ja)ti ali pustiti koga pozdraviti, poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), (za)želeti komu zdravje ali dobro, pozdraviti (pozdravljati) koga: iusseram salvere te PL., Dionysium velim salvere iubeas CI. EP. pozdravi mi, prosim Dionizija, regem parentemque urbis Romanae omnes salvere iubent L., prior salvere iubet H.

2.
a) redno pri poslavljanju =) bodi (mi) zdràv (zdráva)!, bodite (mi) zdravi!, zdràv (zdráva) ostani!, zdravi ostani(te)!, bog te (vas) obvaruj!, zbogom!: salve atque vale PL., salve, vale CI. EP.; pri poslavljanju od umrlih: VARR. AP. SERV., salve aeternum mihi V., salvete cineres umbraeque paternae V., salve supremam supremumque vale STAT.
b) (pri kihanju) salvere iubere aliquem (za)klicati komu „na zdravje“: salvere Githona iubet PETR.

sănătáte f zdravje

sanidad ženski spol zdravje; javno zdravstvo, higiena

junta de sanidad zdravstveni svet
patente (ali carta, certificado) de sanidad zdravstveno spričevalo

sanità f

1. zdravje

2. zdravilnost

3. zdravstvo:
Ministero della Sanità Ministrstvo za zdravstvo

sānitās -ātis, f (sānus)

1. zdravje, ozdravitev (naspr. imbecillitas, exitium): PL., VARR., CELS., PH., SEN. PH., PLIN., GELL., IUST., VULG., AUG. idr., corporis temperatio, cum ea congruunt, e quibus constat, sanitas est CI., qui incorrupta sanitate sunt CI.

2. metaf.
a) duševno zdravje, zdravo (mirno) duševno stanje, bistroumnost, pamet(nost), zdrava pamet, razum(nost), preudarnost, zavedanje, zavestnost: SEN. TR., PLIN. IUN. idr., ita fit, ut sapientia sanitas sit animi CI., sanitas animorum posita est in tranquillitate CI., ad sanitatem reducere CI. ali perducere HIRT. ali revocare AUCT. B. ALX., PETR. ali ad sanitatem flectere aliquem L. spametiti (spametovati) koga, sanitatem animis afferre L., ad sanitatem reverti C. ali redire CI. EP. ali se convertere CI. spametiti (spametovati) se, sanitate ... vacans CI. nespameten.
b) (o govoru in govorniku) trezen, stvaren, preudaren jezik, treznost, stvarnost, preprostost, nezavitost, razbor, razboritost, bistroumnost, preudarnost, premišljenost, zdrav okus: Q. idr., orationis, Atticae dictionis, oratoris CI., eloquentiae T.
c) o drugih abstr. pravilnost, popolnost: victoriae T., metri MACR.

santé [sɑ̃te] féminin zdravje; zdravstveno stanje, zdravstvene razmere

une santé napitnica
à votre santé! na vaše zdravje!
la santé nadzorna služba (v pristaniščih) za nalezljive bolezni
en bonne santé zdrav
santé de fer železno, zelo trdno zdravje
état masculin de santé zdravstveno stanje
maison féminin de santé bólnica, sanatorij (za živčne bolezni)
santé publique zdravstvena služba
service masculin de santé (militaire) sanitetna služba
ministère masculin de la Santé publique ministrstvo za zdravstvo
avoir une petite santé (familier) biti rahlega zdravja
avoir une santé de fer biti železnega zdravja
n'avoir pas de santé ne biti zdrav
comment va la santé? kako je z zdravjem?
boire à la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe
être en parfaite santé biti odličnega zdravja
porter une santé à quelqu'un napiti komu na zdravje, nazdraviti komu
recouvrer la santé zopet ozdraveti

sincēritas -ātis, f (sincērus)

1. nepokvarjenost, nepoškodovanost, neprizadetost, zdravje: alia convertenda, quae sinceritatem habent Col., sinceritas salinarum Plin., sinceritas summa et animi et corporis Val. Max.; occ. čistost, snažnost: ut quam maxime pura sinceritas (sc. vasorum) constet Plin.

2. metaf.
a) odkritosrčnost, iskrenost, odkritost, poštenost, poštenje, pravnost, zakonitost, pravičnost: ad perniciem solet agi sinceritas Ph., vitae summa sinceritas Val. Max. nravstvena (moralna) čistost, exempla probitatis sinceritatisque Gell.
b) nepokvarjenost = polnost, polnostnost, popolnost: nec summam bonum habebit sinceritatem suam Sen. ph., verborum sinceritas Gell. dobrota (dobrost). — V pozni cesarski dobi je sinceritas tua Tvoja popolnost naslov oz. naziv, s katerim so naslavljali višje dostojanstvenike: Cod. I., Cod. Th.

sōspitās -ātis, f (sōspes) blagor, blaginja, blagostanje, rešitev, srečno stanje, sreča, zdravje: Hier., Vulg., Symm., observatum, ut pro familiarium sospitate pueri mactarentur Maniae deae, matri Larum Macr., auctor est et publicae sospitatis Macr., unde et Apollinem, id est solem, modo sospitatem modo pestem significantibus cognominibus adoramus Macr., sospitati quidem tuae gratulor ut futurus, si velis, amicus Amm., exiguis imbribus disiecto concreto spiritu et crassato sospitas retenta est corporum firma Amm.

soundness [sáundnis] samostalnik
zdravje, zdravo stanje; jedrost; trdnost, globokost (spanja); čvrstost, jakost; nepoškodovanost, pravilnost
trgovina solidnost, solventnost; točnost, temeljitost, osnovanost; prekontroliranost

soundness of judgment zdrava presoja, pametno presojanje, razsodnost

valētūdō (valītūdō) -inis, f (valēre)

1. zdravstveno stanje, (telesno) počutje: H., Lucr., Plin. idr., quācumque valetudine esset Ci., ad incertos motus valetudinis accedit sceleris consensio Ci., medicus regere valetudines principis solitus T. izmenjujoče se cesarjevo zdravstveno stanje (počutje); z raznimi določili: bona valetudo Ci., adversa L., Cels., Iust., erat tenui valetudine Ci. šibkega zdravja, animi mala valetudo Ci. duševna bolezen, valetudine non bonā ali minus commodā uti C., infirma atque aegrā valetudine uti Ci. biti slab in bolan, imbecillitas, infirmitas valetudinis Ci., prosperitate valetudinis uti N. uživati dobro zdravje, biti deležen dobrega zdravja, biti zdrav.

2. occ. (kot vox media)
a) zdravje: Pl., Col., Plin. idr., valetudo sustentatur notitiā sui corporis et observatione Ci., cui valetudo contingat abunde H., valetudini parere, dare operam Ci., valetudinem amittere Ci. ep., firmare T.
b) bolezen, nebogljenost, oslabelost, slabo počutje: Plin., Plin. iun., Q., Iust. idr., oculorum Ci. ep., nervorum Suet., valetudine premi N., affectus valetudine filius C. bolan, autumnus exercitum valetudine temptaverat C., excusare valetudinem L. ali excusatione valetudinis uti Ci. izgovarjati se z zdravjem, izgovarjati se na zdravje, ob subitam valetudinem L.

3. metaf. (o govoru) zdravost, Zdravje: Ci. (Brut. 64). — Pooseb. Valētūdō Valetúda, Zdravica, boginja zdravja: M.

wholesomeness [hóulsəmnis] samostalnik
zdravost (of a climate klime)
zdravje; koristnost, smotrnost; normalnost

zdrâvlje s zdravje: biti dobrog -a; biti narušenog -a biti slabega zdravja; pucati od -a kipeti od zdravja; čuvati zdravlje; žaliti se na zdravlje pritoževati se zaradi zdravja; svako piće nije škodljivo po zdravlje; piti u čije zdravlje; svima gostima u zdravlje vsem gostom na zdravje; bože, -a daj bog nam daj zdravje; za čije babe zdravlje zakaj, iz kakšnega razloga

здоровье n zdravje
за ваше (твоё)з. na zdravje (pri zdravici)

здоро́в’я -я с., zdrávje -a s.

• охоро́на здоро́в’я zdrávstvo