Franja

mèmljiv -a -o vlažen, trohnoben, zatohel: sjedi, sedi u -oj krčmi svu noć; -ōst ž vlažnost, trohnobnost, zatohlost

mephitic [mefítik] pridevnik
smrdljiv, zatohel, strupen (zrak)

mephīticus 3 smrdljiv, zatohel, kužen, škodljiv: odor Sid.

miefig zatohel

mucid [mjú:sid] pridevnik
zatohel, trhel

muffig zatohel; zlovoljen

muggy [mʌ́gi] pridevnik (muggfly prislov)
soparen, zadušljiv (vreme); zatohel (duh)

musty [mʌ́sti] pridevnik (mustily prislov)
plesniv, zatohel; plehek, nepiten (vino)
figurativno zastarel

olid [ɔ́lid] pridevnik
smrdljiv, zatohel

puter -tris -tre in putris -tre (pūs)

1. trhel (trohel), trohneč, trohnoben, strohnel, gnil(ast), gnijoč, nagnil, nagnit, plesniv, plesnjav, plesnoben, zatohel, zaduhel, smrdeč, pereč, ožolgel, žarek, žaltav: Varr., Cu., Pr., Iuv., Sen. ph., Mart., Sil. idr., navis putris iam et vetustate dilabens H., fanum H. razpadajoče, poma O., putri de bove O., ulcus Cels. prisadna gnojna razjeda, prisadno ulje.

2. metaf.
a) rahel, prhek, krhek, trhel, uvel, ovenel: Col., Plin., Plin. iun., Lucan. idr., Zephyro putris se glaeba resolvit V., sulci, solum campus, tela, fungi V., tellus Pr. v prah spremenjena, sprhnela, prhla.
b) (u)vel, medel, mlahav, ohlapel, ohlapen: mammae H., oculi H. medleče, anima Pr. veneča, stara, ille in Venerem putris Pr.

pūtidus 3, adv. -ē (pūtēre)

1. po gnilobi in trohnobi smrdeč, trhel (trohel), trohneč, trohnoben, strohnel, gnil(ast), gnijoč, nagnil, nagnit, plesniv, plesnjav, plesnoben, zatohel, zaduhel, smrdeč, pereč, ožolgel, žarek, žaltav: Afr. ap. Non., Varr. ap. Non., Caecil. fr., fungus, vinum Pl., vulnera Ca. prisadne rane, caro Ci., aper Mart.

2. metaf.
a) (u)vel, medel, mlahav: homo Pl., longo saeculo putida (sc. femina) H., cerebrum putidius H. nekoliko nagnili, nekoliko prismojeni.
b) zoprn, gnusen, oduren, ogaben, odvraten, pust, vsiljiv, prisiljen, izumetničen, preolepotičen, afektiran, nenaraven, pedantski, prenatančen, pikolovski: haec spero vobis molesta et putida videri Ci., homo Petr., putidissimi servi, putidissima iactatio Petr., putidissima lingua Hier., putidum est z inf. videti je (zdi se) pedantsko, pretirano: vereor, ne putidum sit scribere ad te, quam sim occupatus Ci. ep.; o govorniku in njegovem načinu izražanja: Demosthenes exagitatur ut putidus Ci., ne obscurum esset aut putidum Ci., putide dicere Ci. ali loqui Sen. ph., nolo litteras exprimi putidius Ci. do gnusa.

smelly [sméli] pridevnik
pogovorno smrdljiv; zatohel

stantio

A) agg. (m pl. -ii)

1. postan; žaltav; zatohel

2. ekst. zastarel; pren. star, neaktualen; pren. postaren:
notizia stantia neaktualna vest
zitella stantia postarno dekle

B) m (le sing.) postan okus, žaltavost; zatohlost:
odore, sapore di stantio zadahlost, postanost

stătút -ă (-ţi, -te) adj.

1. postan

2. pokvarjen, žaltav

3. zatohel, zadušljiv

stickig zatohel, zadušljiv

stuffy [stʌ́fi] samostalnik (stuffily prislov)
zadušljiv, zatohel, nezračen; soparen; medel, mlačen (čustvo); siten, nadležen, pust, dolgočasen (oseba, knjiga)
pogovorno omejen, pedanten, staromoden, konservativen
ameriško jezen, hud, nejevoljen

vermieft zatohel

заду́шливий прикм., zatóhel prid., zadušljív prid.

за́тхлий прикм., plesnív prid., zatóhel prid.

затхлый zatohel, plesniv; (pren.) zaostal, nekulturen