Franja

hakeln meriti moči; (nicht glatt laufen) zatikati se

haken Getriebe: zatikati se

haw² [hɔ:] neprehodni glagol
zatikati se (jezik), hmkati

to hum and haw jecljati, zatikati se

hesitate [héziteit] neprehodni glagol
obotavljati se, odlašati, omahovati, pomišljati se; zatikati se (jezik)

not to hesitate at ne ustrašiti se česa

hésiter [ezite] verbe intransitif oklevati, kolebati, omahovati, biti neodločen (sur glede); imeti pomisleke (à o), bati se; zatikati se, obtičati (v govoru)

sans hésiter brez oklevanja
je n'ai pas hésité une seconde tudi za hip nisem okleval
j'ai hésité à dire la vérité nisem si upal, bal sem se povedati resnico

holpern ein Fahrzeug: (vozilo) premetava; beim Lesen, Sprechen: zatikati se, zatikajoče brati/govoriti

ingarbugliare

A) v. tr. (pres. ingarbuglio)

1. zmesti, zmešati:
ingarbugliare la matassa zmešati štreno

2. pren. zmešati, prevarati

B) ➞ ingarbugliarsi v. rifl. (pres. mi ingarbuglio)

1. zmesti, zmešati se (tudi pren.)

2. pog. (impappinarsi) zmesti se (med govorjenjem); zatakniti, zatikati se:
all'esame mi sono ingarbugliato na izpitu se mi je zataknilo

kȁčiti -īm
I.
1. izobešati: kačiti zastavu
2. obešati: pralja je kačila rublje na uže
3. obesiti: kačiti kome nešto odostrag na leda
4. ko je jači taj i kači močnejši zmaguje
II. kačiti se
1. obesiti se, obešati se: plakala je dok je odlazila i kačila mu se o vrat; svima se kači o vrat
2. povzpeti se, vzpenjati se: kačiti se u toranj, u munaru, na treći sprat
3. zatikati se, zadevati se: prodoše kola kraj nas kačeći se o ogromne suncokrete; pantalone mu se kačile za leskovo žbunje
4. dotakniti se, dotikati se, obregniti se, obregovati se: ne kači se oko njega; tuga je neka obuzme pa se onda kači za svaku reč

klemmen intransitiv Tür: težko se odpirati, zatikati se; transitiv Technik prižeti, vpeti, stisniti, stiskati; (stehlen) stisniti, suniti; in der Schule: špricati; sich klemmen pripreti se; sich hinter jemanden/etwas klemmen spraviti se nad

nip² [nip]

1. prehodni glagol
uščipniti, ugrizniti, odščipniti, priščipniti; ščipati (mraz), posmoditi (slana), poškodovati (veter, mraz)
figurativno zatreti
sleng izmakniti, ukrasti; ujeti, zapreti (tatu)

2. neprehodni glagol
ščipati, gristi
tehnično zatikati se (stroj)

to nip in the bud v kali zatreti
nip ped by the ice okovan v led (ladja)

pujar zatikati se (v govorjenju, delovanju); boriti se, biti se; domače (na)kremžiti se

pujar con (ali contra) la adversidad boriti se proti zli usodi
pujar por conseguir su próposito vse sile napeti za dosego cilja

stammer [stǽmə]

1. samostalnik
jecljanje, pojecljavanje, zatikanje v govoru

2. neprehodni glagol
jecljati, pojecljavati; zatikati se v govoru
prehodni glagol
(iz)jecljati (kaj)

to stammer out an excuse izjecljati opravičilo

sub-sistō -ere -stitī (—) (sub in sistere)

I. intr.

1. obstati, postati, ustaviti (ustavljati) se: substitit Aeneas V., Fabius … substitit occultus L., Helvetii … audacius subsistere nonnumquam … coeperunt C., insidiarum metu substitit Cu., subsistere iubere Cu., subsistere cum copiis Cu., toto agmine C., ad agmen C., ad muros V., ad insulam Tauridem Auct. b. Alx., in eodem loco Hirt., in locis campestribus C., reliqui in itinere substiterant C., in aliquo flexu viae … occultus subsistebat L., subsistere in portis hostium L., in Armenia Auct. b. Alx., intra iactum teli progressus uterque substiterat V., qui … circa ima substiterint Q.; o neživih, neosebnih subj. obsta(ja)ti, prenehati (prenehavati, prenehovati), zasta(ja)ti, ustaviti (ustavljati) se: Plin., Plin. iun. idr., Thybris … tacitā refluens ita substitit undā V., substitit auspicii lingua timore mali O., ubi lacrimae substiterint? Q., substitit radius cubiti Cels. ostane na svojem mestu; metaf.
a) zasta(ja)ti, (pre)nehati, prenehati (prenehavati, prenehovati), omagati (omagovati), o(b)nemoči (poseb. v govorjenju): in dicendo Q., substitit omnis sententia Q., sedebit hoc, illud subsistet Q., numquam inopiā verbi substitit Sen. rh. nikoli se v govoru ni ustavljal, nikoli se mu pri govorjenju jezik ni spotikal, nikoli se mu pri govorjenju ni zatikalo, substitit ut clamor O. ko je … potihnilo, ingeniumque meis substitit omne malis O. me je minil ob mojih nezgodah.
b) spotikati se nad kom, zatikati se pri kom, pomuditi se pri kom, pomišljati se glede koga, omahovati glede koga, (s)prenevedati se glede koga: in servo Dig.; abs.: subsisto Dig.

2. zadaj osta(ja)ti, zaosta(ja)ti, kje obstati, postaj(a)ti, (po)muditi se: ab Arimino M. Antonium … Arretium mittit; ipse Arimini … subsistit C., in Samnio adversus Caudinas legiones subsistere L., locus substructus, ubi nationum subsisterent legati Varr., triginta dies ibi substitit rex Cu., subsistere quadriduo in eodem loco Cu., in nave, in tabernaculo, in urbe Cu., circa Mesopotamiam Cu., biduum apud aliquem Cu., domi Vell., intra tecta Plin. iun.; abs.: paucos dies, diutius Cu., subsistemus fortasse et sequenti die Plin. iun.; metaf.
a) o osebah α) osta(ja)ti pri čem: intra priorem paupertatem subsistere T. β) ostati živ: quae ex his subsistet Dig. γ) pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati) koga: perempto civi subsistite Ap., miserandae Psyches animae supplicis tuae subsiste Ap. pomagaj mi … v mojih stiskah; abs.: iam nunc subsistite Ap.
b) o stvareh α) v (pri) moči osta(ja)ti, obsta(ja)ti, ohraniti (ohranjati) veljavo: sententia subsistit Cod. I. β) osta(ja)ti (ohranjen), držati se koga, česa: equitum nomen subsistebat in turmis equorum publicorum Plin. ime „vitezi“ se je ohranilo le pri četah javnega konjeništva.

3. (uspešno) v bran se postaviti (postavljati), nasprotovati komu, upreti (upirati se) komu, čemu, postaviti (postavljati) se po robu komu, čemu, zoprvati komu, čemu, ustaviti (ustavljati) se komu, čemu; o osebah: non potes subsistere Pl., nec clipeo iuvenis subsistere tantum nec dextrā valet V.; z dat.: Hasdrubalis transitus in Italiam vix Hannibali atque eius armis subsistentem L.; o rečeh: quod neque ancorae funesque subsisterent neque … C. niso trdno držale; metaf. kos biti čemu, biti dorasel čemu, (v)zdržati kaj, zmagati (zmagovati) nad čim: sumptui Brutus in Ci. ep., liti Dig., tantis periclis Cl. —

II. trans. koga ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati: feras L., praepotentem armis Romanum nec acies subsistere ullae nec castra … poterant L.

titubō -āre -āvī -ātum (verjetno iz indoev. kor. *(s)teu-p- oz. *(s)teub(h)-)

1. zibati se, majati se, netrdno stati, opotekati se, omahovati, spotakniti (spotikati) se, klecniti (klecati), sklecniti (sklecavati), poklecavati, noge se mesti komu: Corn., Sen. tr. idr., mero somnoque gravis titubare videtur O., Silenus titubans annisque meroque O., reversus titubanti pede Ph. z opotekajočim korakom, klecavih nog, lingua titubat Sen. ph. jezik se zapleta; pesn.: vestigia haud tenuit titubata (= titubantia) V.; occ. spotakniti (spotikati) se: cave, ne titubes mandataque frangas H.

2. metaf.
a) (o jeziku) spotikati se, zatikati se, zapletati se, bebljati, jecljati, mesti se komu: lingua titubat O., Sen. ph., linguā titubante Ci., Licinius titubans Ci.
b) omahovati, nihati, kolebati, obotavljati se, biti negotov, mencati, biti zmeden, biti osupel, biti v zadregi, biti v stiski, starejše omecevati: Pl., Sen. tr. idr., omnibus titubantibus et de rebus summis desperantibus N.
c) spotakniti (spotikati) se = zgrešiti kaj, (z)motiti se v čem, pri čem: si verbo titubarint (sc. testes), quo revertantur non habebunt Ci., si tantulum offensum titubatumque sit Ci., ne quid titubet Kom., si quid titubatum est Ci. = če se je kaj nesrečno izteklo. — Od tod adv. pt. pr. titubanter

1. opotekaje se, omahovaje, klecaje, spotikaje: Amm.

2. metaf. s spotikajočim se jezikom, zatikujoče se, omahljivo, omahovaje, neodločno, starejše svepavo: Aug., loqui de aliquā re Corn., posuistis, atque id tamen titubanter strictim Ci.

zakučívati -kùčujēm s kljuko, s kavljem zatikati

zàpinjati -njēm
1. napenjati: zapinjati luk
2. natikati: zapinjati kobasice na ražanj
3. zatikati se: on zapinje sa grčkim jezikom; vaša molba zapinje o razne zapreke; zapinjati za svaku malenkost

закупоривать, закупорить zatikati zamašek, zamašiti, začepiti

запинаться, запнуться spotikati se, spotakniti se; (pren.) zatikati se, zatakniti se; jecljati, obtičati (v govoru)

запихивать, запихать/запихнуть zatikati v kaj, zatakniti v kaj, (s)tlačiti v kaj

засовывать, засунуть zatikati kam, zatakniti, vtakniti; založiti kam