Franja

stagner [stagne] verbe intransitif stagnirati, zastajati; biti v zastoju; biti nedelaven

stocken zastajati, zastati, ustaviti se; Flüssigkeit: zgostiti se, Milch: skisati se

замирать, замереть zamirati, zamreti, otrpniti; zastajati, obstati;
руки замерли от холода roke so otrpnile od mraza;
движение замерло promet se je ustavil;
торговля замирает trgovina zastaja;
звук замирает zvok se izgublja

застаиваться, застояться dolgo stati, zastati se; zastajati, zastati; pokvariti se od dolgega stanja

застрява́ти -ряю́ і -рява́ю недок., zatíkati se -am se nedov., zastájati -am nedov.

застряга́ти -га́ю недок., zatíkati se -am se nedov., zastájati -am nedov.

at [æt, ət] predlog
ob, pri, zraven; proti, k, v, na; za

at the age of v starosti
at all sploh
to aim at s.th. meriti na kaj
all at once nenadoma, nepričakovano, ko strela z jasnega neba
at attention v pozoru
angry at jezen zaradi
at best v najboljšem primeru
to be at s.th. ukvarjati se s čim
at the bottom na dnu, spodaj
at all costs za vsako ceno
at close quarters čisto blizu
at court na dvoru
at one's disposal na razpolago komu
to drive at meriti na kaj
at first najprej
to receive s.th. at s.o.'s hands dobiti kaj od koga
to be hard at s.th. naporno delati, truditi se s čim
at the head of na čelu česa
at home doma
at one fell swoop na mah
at large na prostosti
to laugh at s.o. posmehovati se komu
at last končno
at least vsaj
at long last na koncu koncev
at loggerheads v sporu, sprt
at length končno
at the minute na minuto
to be at hand biti na voljo
at any moment vsak trenutek
at most največ, kvečjemu
near at hand čisto blizu
not at all sploh ne; prosim (kot odgovor na thank you)
at night ponoči
at noon opoldne
at one složno, sporazumno
at peace v miru
at a pinch v stiski
to play at chess igrati šah
at any price za vsako ceno
at rest v miru
at school v šoli, pri pouku
to scoff at posmehovati se
at sight na pogled, po videzu
at stake v nevarnosti, na kocki
two at a time dva hkrati
at that vrh tega, poleg tega; kljub temu
to be at a standstill zastajati
to value at ceniti na
what are you at? kaj počneš?
at war v vojni
at work pri delu

conversation [-vɛrsasjɔ̃] féminin razgovor, pogovor; družabni pomenek; konverzacija

conversations secrètes, diplomatiques tajni, diplomatski pogovori
conversation internationale (téléphonie, télégraphie, télévision) mednarodni telefonski pogovor
conversation locale, urbaine krajeven (telefonski) pogovor
durée féminin de conversation trajanje (telefonskega) pogovora
avoir de la conversation (familier) imeti vedno kaj povedati; neprisiljeno, lahkotno govoriti
changer de conversation spremeniti, menjati témo pogovora, govoriti o čem drugem
entrer en conversation avec quelqu'un stopiti s kom v pogovor
il a fait les frais de la conversation samo o njem so govorili
lier conversation avec quelqu'un navezati pogovor s kom
la conversation commence à languir pogovor začne zastajati
la conversation tourne, roule sur pogovor se suče o

estancado stoječ, mirujoč, zaostajajoč; monopoliziran

estar estancado stagnirali, mirovati, zastajati
quedar estancado priti v zastoj

haesitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. haerēre)

1. ponovno obviseti, zastati, (ob)tičati, ostati: milites haesitantes (sc. in palude) opprimere C., in remorando haesitat Lucr. (o streli), in vadis haesitantes acervi L.; preg. pren.: in luto haesitare Ter., gl. lutum2.

2. metaf.
a) z jezikom zastajati = jecljati: sunt quidam linguā haesitantes Ci. jecljavci, dixit verbis haesitantibus Ci. jecljaje.
b) (v srcu) omahovati, obotavljati se, dvomiti, pomišljati se, neodločen —, v zadregi biti: cum haesitaret Catilina Ci., dubitans, circumspectans, haesitans Ci., quemadmodum iste timens, haesitans omnia pronuntiavit Ci., non haesitans respondebo Ci., haesitans in maiorum institutis Ci. nevešč … , illi in novis rebus haesitaverunt Ci., h. inter laetitiam et metum Val. Max., inter spem et desperationem Cu., deliberare, non haesitare Q., h. ambiguis mentibus Amm.; z odvisnim vprašalnim stavkom: haesitare, an potius in laevum detorqueret agmen Cu., diu multumque haesitavi, quid facere deberem Plin. iun.; z inf.: haesitans mori morti et vitae vivere Aug.; v pass. brezos.: biduum, quo de mutando rei publicae statu haesitatum erat Suet. se je sem in tja ugibalo, si haesitatum fuerit Cass.; v abs. abl.: multum ac diu haesitato Ap. — Adv. pt. pr. haesitanter omahovaje, neodločno: Aug.

nabira|ti se (-m se) nabrati se (kopičiti se) sich anhäufen, jeza ipd.: sich ansammeln, sich aufspeichern; pošta, obresti: auflaufen; stroški: anfallen; prah, umazanija: sich ansammeln, sich festsetzen; (nalagati se) sich anbauen; (zastajati) sich stauen

nakopiči|ti (-m) kopičiti anhäufen (se sich), v visok kup, skladovnico: [aufeinanderhäufen] aufeinander häufen, [aufeinandertürmen] aufeinander türmen, aufstapeln
medicina nakopičiti se (odlagati se) sich speichern, sich ablagern, abgelagert werden, (zastajati) sich aufstauen

rebalsar zajeziti (vodo)

rebalsarse zastajati, ustavljati se

stauen transitiv zajeziti; shranjevati; sich stauen zastajati, nabirati se, zaustaviti/zaustavljati se; [Schiffahrt] Schifffahrt natovarjati, natovoriti

zastáti ➞ zastajati; (ustaviti se) to stop, to halt

nenadoma zastáti to stop dead, to stop short

zastáti (-stánem) perf. glej zastajati | zastati

zastáti glej zastajati ; (srce, pulz) intermitir, ser intermitente

dih mi je zaostal he perdido el aliento
kri mi je zastala v žilah la sangre se me heló en las venas

zaustavlja|ti (-m) zaustaviti (langsam, immer wieder) ➞ → zaustaviti, ustaviti; (zastajati) sich stauen
ki zaustavlja kri blutstillend
ki zaustavlja potenje schweißhemmend