Franja

dȍčka ž dial. zaseda: odem na -u, nategnem pušku, pa čekam; tu negdje blizu je hajdučka; lovac je na dočki čekao zeca; vođa lova odredio nam je -e

emboscada ženski spol zaseda; skrivališče; intriga, spletka

caer en una emboscada pasti v zasedo

embûche [ɑ̃büš] féminin zaseda; past, zanka

dresser, tendre des embûches nastaviti pasti, zanke

embuscade [ɑ̃büskad] féminin, militaire, figuré zaseda; preža

attirer, tomber dans une embuscade zvabiti, pasti v zasedo
dresser, tendre une embuscade napraviti zasedo
être, se tenir en embuscade biti na preži, v zasedi
mettre des soldats en embuscade postaviti vojake v zasedo

guet-apens [gɛtapɑ̃] masculin, invariable zaseda

meurtre masculin par guet-apens zahrbten umor
attirer quelqu'un dans un guet-apens koga v zasedo zvabiti
tendre un guet-apens à quelqu'un komu zasedo, past nastaviti
tomber dans un guet-apens, être victime d'un guet-apens pasti v zasedo

Hinterhalt, der, (-/e/s, -e) zaseda; im Hinterhalt liegen čakati v zasedi; sich in den Hinterhalt legen postaviti zasedo; im Hinterhalt haben imeti v rezervi

imboscata f voj. zaseda:
tendere un'imboscata postaviti zasedo
cadere in un'imboscata pasti v zasedo

insidia f

1. zaseda; past (tudi pren.):
tendere un'insidia postaviti zasedo, nastaviti past

2. pren. vaba

insidia ženski spol zaseda; zanka, past

con insidia zvijačno, spletkarsko, zahrbtno
insidias pl spletke

īnsidiae -ārum, f (īnsidēre) (zasedanje kakega kraja, da se z njega napada sovražnika; prim. gr. ἐνέδρα) le meton.

1. zaseda
a) (kot kraj): milites in insidiis collocare C. ali disponere L., insidias intrare C., subito ex insidiis consurgere C., ex insidiis invadere S., signa in insidiis ponere Ci., in insidias deductus occiditur Iust., insidiis opportunus T., i. fallaces Val. Fl., occultae Amm., subire insidias Suet., insidiarum ignarus Cu., in insidias praecipitare L.
b) (kot četa) = vojaki v zasedi, vojaki prežalci (prežači, prežarji): primos impetus insidiarum sustinere Hirt., donec insidiae coorirentur T.
c) abstr.: locus ad insidias aptus Ci., qui ex praedonum insidiis profugissent Ci.; tako poseb.: insidias locare L. = collocare C. = instruere L. = ponere Ci. = struere, facere Ci. = dare Pl.

2. metaf. zalezovanje, zasledovanje, podjamstvo, zvijača, prevara, prelest, izdajstvo, naplet, hudoben naklep, zl(obn)a namera: Plato in maximis insidiis versatus est Ci., si vita nostra in aliquas insidias incidisset Ci., insidias alicui comparare Ci., ali moliri Ci., V. ali machinari Ci., Lact. zalezovati koga, multae insidiae sunt bonis Acc. ap. Ci., pecori lupus insidias meditatur V. naklepa, insidiarum expers Sen. ph., insidiarum adversus aliquem conscius Suet.; s subjektnim gen.: cui occultae matris insidiae nocent Ci.; pesn.: insidiae noctis V. varljiva noč, maris Val. Fl., aetatis Q.; z objektnim gen.: ex mediis mortis insidiis … conservata vita Ci. na umor naravnano načrtno zalezovanje, streženje po življenju, insidias caedis sibi deposcere Ci. tajno izvršitev umora; pogosto adverbialno s per = na zvijačen (lokav) način, zvijačno, lokavo: C., Cu., Iust., Suet., huc Tertia illa perducta per insidias Ci.; tako tudi abl.: insidiis circumventus N., Ci., insidiis rem gerere Q., perire Suet., petere Cu., ambire Amm. in ex insidiis: Pl., Ci., S., Suet., Q.

Lauer, die, preža; Heerwesen, Militär zaseda; auf der Lauer liegen/sein biti na preži; sich auf die Lauer legen iti na prežo; prežati, zalezovati

Lauerstellung, die, Heerwesen, Militär preža, zaseda; Lauerstellung beziehen iti v zasedo, postaviti zasedo

lurk [lə:k]

1. neprehodni glagol
prežati, skrivati se, pritajiti se; biti v podzavesti

2. samostalnik
zaseda, prežanje; skrivališče

on the lurk v zasedi

metèriz m (t. metris, meteris, perz.)
1. zastar. okop
2. dial. zaseda

mȉca ž, míca ž, nav. mn.
1. špana
2. zanka, zaseda: ajde, ban je tebi -e namjestio

specula¹ -ae, f (speciō -ere)

1. (vzvišeno, (pri)dvignjeno) opazovališče, opazovalnica, razgledišče, razgledni stolp, stražni stolp, stražišče, straža: Lucan., Col., Plin., Ap., Lact., Amm. idr., specula (sc. est id), de quo prospicimus Varr., tamquam ex aliqua specula prospexi tempestatem futuram Ci. ep., ignis e specula sublatus Ci., speculis per omnia promontoria (promunturia) positis L., dat signum speculā Misenus ab altā V.; pren.: in illa amicitiae specula Plin. iun.

2. metaf. (le v pl.) preža, čakalíšče, zaseda, zalezovanje, oprezanje, starejše čák, čákalica, zaleza: Cl. idr., homines in speculis sunt, observant Ci. ep. na preži, ab illo in speculis atque insidiis relicti Ci., diem unum in speculis fuit L., in speculis omnis Abydos erat O.

3. meton. vzpetina, višava, vrh (le pesn.): specula ab alta, speculā de montis V., reginae speculis ut primum albescere lucem vidit V., e speculis clamorem tollunt V. z mestnega obzidja, in speculis … planities … iacet V.

subsessa -ae, f (subsidēre) zaseda: subsessas occultius collocare Veg., in subsessa esse Veg., hostium dolos subsessas vocamus Serv.

wait¹ [wéit] samostalnik
čakanje, čas čakanja; zavlačevanje, odlašanje; postanek
gledališče odmor, pavza; zaseda
množina, glasba pevci božičnih pesmi; božično petje
zastarelo čuvaj, stražnik

to lay wait for napraviti zasedo za
to lie in wait for biti v zasedi, na preži za (kom)

zalagarda ženski spol vojska zaseda; past, zanka; spletka

zȁsjeda ž, zȃsjeda ž (ijek.), zȁseda ž, zȃseda ž (ek.)
1. zaseda: namamiti koga u -u; vrebati, ležati u -i; postaviti -u; pasti u -u; čekati koga u -i
2. preža: lovačka zasjeda
3. spodnji konec omizja, mize: vojvode u svatovima sjedaju u -u, u dnu trpeze