Franja

privé, e [prive] adjectif zaseben, privaten; neslužben

en privé zasebno
privé de brez
en tant que personne privée kot navaden državljan
à titre privé zasebno, kot zasebnik; masculin zasebno življenje; zasebni sektor
droit masculin privé zasebno pravo
école féminin privée zasebna šola
entreprise féminin privée zasebno podjetje
homme masculin privé zasebnik
propriété féminin, voie féminin privée zasebna lastnina, zasebna pot
vie féminin privée zasebno življenje
prendre un emploi dans le privé vzeti službo v zasebnem sektorju
le souverain a séjourné à titre privé dans un pays étranger vladar je kot zasebnik bival v neki tuji deželi

prīvō -āre -āvī -ātum (prīvus) pravzaprav „ločiti (ločevati) kaj od česa“; od tod

1. spraviti (spravljati) koga ob kaj, (od)vzeti (jemati) komu kaj, prikrajš(ev)ati koga za kaj; z abl. separationis: Lucr., Gell. idr., aliquem luce, somno Ci., rem publicam exercitu C., urbes viris nobilissimis Ci., privatus vitā Ci., lumine O., fide privare aliquem Stat. vzeti komu vero (upanje); le predklas. z gen. ali acc.: me privasti tui Afr. ap. Non.; subst. pt. pr. prīvantia -ium, n (= gr. στερητικά) kar zanika, zanikajoče, nikalno: Ci.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), oprostiti (oproščati) koga česa: Lucr. idr., aliquem dolore, exsilio, molestiā Ci., formidine H. — Od tod adj. pt. pf. prīvātus 3

1. posamezniku ali zasebniku pripadajoč, oseben, zaseben, lasten, svoj, privaten (naspr. publicus, communis): privatus illis census erat brevis, commune magnum H., domus, vita Ci., agri, aedificia C., alicuius horti T., res, quae ipsius erant privatae Ci. njegovo zasebno premoženje, publica fortuna vel privata Sen. ph. usoda, ki usmerja (uravnava, vodi) javne in zasebne zadeve, privata calamitas est Ci. zadeva le mene (ne državo), dolor L., suo privato, non publico consilio C., N. na svojo roko, na lastno pest, za svoje (lastne) namene, brez državnega pooblastila, ne v imenu države, ne z državnim pooblastilom; subst. prīvātum -ī, n (le v zvezi s praep.) svoje, lastno: tributum ex privato conferre L. iz svojega; toda: proripere se ex privato L. z doma, in privato
a) doma: L.
b) na svojih tleh: O.; privatum vendere L. v zasebno (upo)rabo.

2. v času republike = brez javne službe, brez poveljstva; kot subst. prīvātus -ī, m neoblastnik, zasebnik: vir privatus Ci. idr., privati homines Ci. posamezne osebe, imperator nunc privatus Pl. brez poveljstva, Miltiades non videbatur esse posse privatus N. brez poveljstva, privatus an cum potestate Ci., privatus an magistratus Q., reges, augures, privati Ci., Scipio privatus Gracchum interfecit, Catilinam nos consules perferemus? Ci., privatus Varr. posamezna oseba, posameznik; v enakem pomenu tudi pl. privati Varr.; v cesarski dobi necesarski, neknežji, podložen, podložnik (naspr. princeps): Plin. iun., privati hominis nomen supra principis attolere T., spectacula Suet. ne prirejene od cesarja.

3. (po gr. ἴδιος) navaden, preprost: privata ac prope socco digna carmina H.

privy¹ [prívi] pridevnik (privily prislov)
zaseben, oseben, neslužben, privaten; poučen, uveden, vpeljan (to)
skriven, tajen, zaupen

pravno privy to soudeležen pri
britanska angleščina privy council tajni državni svet (sedaj le časten naziv)
britanska angleščina privy councellor član tajnega državnega sveta
britanska angleščina privy seal državni pečat
britanska angleščina Lord Privy Seal čuvar državnega pečata
privy parts spolovila
privy purse denar za kraljeve osebne potrebe

quiēscō -ere, quiēvī, quiētum (quiēs1)

1. poči(va)ti, odpoči(va)ti se (si), mirno ležati: Pl., Ter., L., H., Sen. ph., Val. Fl. idr. Prvotno pomeni quiesco kot incoh. „upokojiti se“, „umiriti se“; prim.: ut saltem in morte quiescam V., postquam flamma quievit V. se je polegel, nox erat, silvae et aequora quiērant V. gozdovi in morski valovi so se bili umirili = so mirovali, priusquam sedibus ossa quiērunt V. so našle pokoj = počivajo; postopoma pa je dobil tudi pr. pomen pf. in torej izraža stanje: ramis dependet galea et prato arma quiescunt V. mirno leži, terra Plin. ali humus quiescit Petr. leži (je) v pušči = je neobdelana, je opuščena; quiescere in aliquā re (u)tešiti se, zadovoljiti se, zadovoljen biti s čim: ne victos quidem in miserā et inopi senectā quiescere Iust.; occ.
a) počivati = spati: Pl. idr., praetor quiescebat Ci., ut cenati quiescerent Ci., casa, in quā quiescebat N., habitus corporis quiescenti quam defuncto similior Plin. iun., somnum humanum quievi Ap. spal sem kakor človek; toda: somno quiescere Cu. zaradi spanja počivati.
b) (o mrtvih in njihovih kosteh) počivati v grobu: nunc compostus quiescit V., felicius ossa quiescant O., patrono meo ossa bene quiescant Petr.
c) umolkniti, obmolkniti, utihniti, molčati: quiescere Ter., Corn., iam quiescebant voces hominumque canumque O., aliquem quiescere iubere Ci.
d) v govoru preneha(va)ti, premolkniti (premolkovati), obmolkniti (obmolkovati): Ci.

2. metaf.
a) α) mirovati = ne lotiti (lotevati) se ničesar, biti miren, biti nedelaven, držati roke križem in gledati: inimici (sc. Alcibiadis) quiescendum in praesenti decreverunt N., quod si quiessem, nihil evenisset mali Ter., quiescere viginti dies Ci., cum quiescunt, probant Ci. β) mirovati = živeti v miru (tj. brez vojske, bojevanja, vstaje): urbs illa non potest quiescere Ci., quieverunt per paucos dies L. γ) mirovati = ne mešati (vmešavati, vtikati) se v politiko, ne udeleževati se javnega življenja, umakniti se, biti nepristranski (nevtralen): Suet. idr., quiescere in re publicā Ci. biti zasebnik, živeti kot zasebnik, quiescamus, ne nostram culpam coarguamus Ci., scribis Peducaeo nostro probari, quod quierim Ci.
b) mir imeti pred kom, čim, biti nemočen pred kom, čim, ne biti (ostati) (pri)zadet od česa, odpoči(va)ti se od česa: Ter. idr., numquamne quiescet civitas nostra a suppliciis? L.; za nikalnico z donec: nec umquam Syracusas quieturas, donec quidquam externorum auxiliorum … esset L., nec umquam, donec sanguinis nominisque Barcini quisquam supersit, quietura Romana foedera L.
c) opustiti (opuščati), pustiti (puščati) na (pri) miru, (pre)nehati, odnehati: Gell., Cass. idr., indoctus pilae discive quiescit H., laudes alicuius quiescere Stat., Tranio, si sapis, quiesce! — Tu quiesce hanc rem modo petere! Pl., quid faciam, praescribe! — Quiescas! — Ne faciam, inquis, omnino versūs? H., uno quiesce bello Sen. rh., nimia ista, quae dominantur in civitate, potentia in hoc solo genere quiescit Ci. ponehuje = je brez veljave.
d) biti mirne duše, biti brez skrbi: quiescas! Ter., ego dabo, quiesce! Ter., quiescas cetera Pl. v drugem. — Od tod adj. pt. pf. quietus 3, adv. - ē

1. mirujoč, miren: Ter. idr., ea cura quietos sollicitat V. jim moti (njihov) mir, jih moti v (njihovem) miru, otiosam aetatem et quietam sine ullo labore traducere Ci., salis fluctūs quieti V., amnis H. mirno tekoča, aequor quietius H., baca Col. uležana (naspr. recens), aëre lapsa (sc. avis) quieto V. po mirnem (tihem) zraku; subst.
a) quiētālis -is, m (sc. locus) počivališče: quietalis ab antiquis dicebatur Orcus Fest.
b) quiētum -ī, n miren (tih) zrak: Petr.; occ. (mirno) speč: quos … simul quietos nox habuerat T. ki jih je bila noč videla skupaj speče.

2. mirujoč, miren, miroven, mirovalen = vzdržujoč se nemirov (bojev, vstaje, političnih homatij, sporov), neopredeljen, nevtralen: domi quietus fuit N. se je držal mirno, habuit Caesar Galliam quietiorem C., quietissima pars Galliae C., quieta et perturbata res publica Ci., quieto exercitu pacatum agrum peragravit L., quieto sedente rege ad Elpeum L.; subst.
a) quiētī -ōrum, m nevtralni (ljudje), nevtralci, nevtralisti, neopredeljeni, nobenostranci: quietis mortem minari S. fr., quietos lacessere Iust.
b) quiēta -ōrum, n javni mir, umirjene razmere: quieta movere S., quieta turbidis antehabeo T.

3. kdor ima mir pred kom, čim, nemočen pred kom, čim, prost česa: ne tribunal quidem satis quietum erat L., urbs immunis belli atque quieta V., a bello ut quieta esset provincia L., quiete vitam agere Ci., quietissime se receperunt C., nihil apud hostes quietum pati, quominus subitis excursibus popularetur T. ni puščal sovražnika z mirom, temveč je nenadoma udarjal nanj in pustošil.

4. oseben, zaseben, privaten, sam zase: vita privata et quieta Ci., maior cura efficiendi rem publicam gerentibus quam quietis Ci., quiete vivere Ci. zase se držati, sam zase živeti, živeti umaknjeno (v zasebnosti).

5. (o značaju) miren = mirnodušen, pohleven, vdan, previden, pazljiv, oprezen (naspr. acer): Ter., Varr., Vell., Sen. ph., Cels. idr., casum quieto et aequo animo ferre C., senis sermo quietus et remissus Ci., integri, quieti, otiosi homines Ci., de istoc quietus esto Pl. bodi miren, ne razvnemi se, regina quietum accipit in Teucros animum V., ad omnia … quietā cum industriā aderat T., apte et quiete ferre aliquid Ci. vdano in ne godrnjaje, leniter et quiete colloqui Ci. (naspr. iracunde rabioseve), hostem quietius tranquilliusque bellaturum L. manj bojevito in iskreno, quietius edere aliquid Macr. (naspr. avidius vorare); occ.
a) netrdnovoljen, brez krepke volje, brez trdne odločenosti = neodločen, omahljiv, negotov: ipse acer, bellicosus, at is, quem petebat, quietus, inbellis S.
b) nečastilakomen, nečastihlepen, ponižen, skromen, zmeren: vir rectus, integer, quietus ac paene ultra modum verecundus Plin., alioqui quietissimus Plin. iun.

Opomba: Obl. pf. in plpf. act. večinoma skrč.: quiērunt, quiērim, quiērint, quiērant, quiēssem, quiēsse.

партикулярный (zast.) zaseben, civilen;
партикулярное платье civilna obleka

частновладельческий zaseben, zasebnogospodarski

частнособственнический ki je v zasebni lasti, zaseben

частный poseben; zaseben;
астная собственность zasebna lastnina;
по частному делу v zasebni zadevi;
частным образом zasebno;
частный поверенный (zast.) advokat (v carski R.)

postern [póustə:n]

1. samostalnik
zadnja vrata, skrivna vrata, zaseben vhod

2. pridevnik
zadnji, tajen

sous-seing [sesɛ̃] masculin, juridique zaseben akt

thēsaurus in (v najboljših rokopisih in na napisih) thēnsaurus -ī, m (tuj. ϑησαυρός)

1. zaklad, bogastvo, zaloga: auri Pl., veteres tellure recludit thesauros, argenti pondus et auri V., non exercitūs neque thesauri praesidia regni sunt, verum amici S., thesauri Indiae H. bogastva, thesaurum effodere Pl., defodere, invenire, obruere Ci., reponere (na stran dati) Q., thesauros constituere Vitr., incubare publicis thesauris L., velut clausis thesauris incubare Q., thesauros tyranni scrutari L., thesauros Gallici auri occultari a patribus L.; preg.: carbonem pro thesauro invenire Ph.; metaf.
a) množica, obilica, obilje, kopica, kup: thesaurus mali Pl.
b) dragocen zaklad (človek ali stvar): leno, thensaurus meus Pl., integrum et plenum adepta est thesaurum Pl.

2. meton. zakladnica
a) kakega svetišča, kake države: pecuniam omnem conquisitam in thesauros Proserpinae referri iussit L., thesauros Proserpinae spoliare L., thesauros expilare L., thesaurus publicus sub terrā saxo quadrato saeptus L.; pesn. podzemlje: postquam est Orchi (= Orci) traditus thesauro Naev. ap. Gell.
b) zaseben zaklad, zasebna zakladnica ali blagajna: cum thesaurum effregisset heres Plin.; pesn. shramba, hranišče, skladišče, zaloga: servata mella thesauris V. med, shranjen v celicah satovja, in his operibus thesauri sunt civitatibus in necessariis rebus a maioribus constituti V., condere semina in thesauros cavernarum Plin., condere in thesauris maxillarum cibum Plin., in thesauris suis (v svoji oblačilnici) vestem numquam nisi annum esse passus est Lamp.

3. metaf. zakladnica, bogata zaloga, zlata jama, shramba, skladišče, shranjevalnica, repertorij, najdišče, hranišče, založišče, založnica: thesaurus omnium rerum memoria Ci., quod lateat in thesauris (v pisalniku) tuis Ci., qui illos locos tamquam thesauros aliquos argumentorum notatos habet Ci., quoniam, ut ait Domitius Piso, thesauros esse oportet, non libros Plin., litterae thesaurum (gl. opombo spodaj) est Petr.; o osebah: quoties aliquid abditum quaero, ille thesaurus est Plin. iun. živi slovar, živa knjižnica, živa enciklopedija.

Opomba: Heterogen. thēsaurum -ī, n: Petr.

view¹ [vju:] samostalnik
videnje, gledanje; pogled, razgled, pregled; prizor
pravno ogled; vidik, ozir, stališče, mnenje, mišljenje, naziranje, nazor, sodba (on, of o)
namera, namen, nakana, smoter; načrt; upanje
fotografija posnetek, slika

in view of z ozirom na, gledé; pogovorno z namenom
in my view po mojem mnenju
on view razstavljen (za ogled), na ogled(u), na razstavi
on nearer view pri (p)ogledu bolj od blizu
with a view to (ali of) z namenom (da), nameravajoč, računajoč na; imajoč pred očmi, v načrtu
to the view odprto, odkrito, javno
in full view of prav pred očmi (koga)
view of life življenjski nazor
view of the mountains pogled na planine
aerial view slika iz letala (iz zraka)
bird's-eye view ptičja perspektiva
front view pogled spredaj
my end in view (is...) cilj, ki ga imam pred očmi, (je...)
no view of success nobenega upanja za uspeh
plain to the view dobro, jasno viden
point of view vidik, stališče, gledišče
private view zaseben ogled slik pred otvoritvijo za javnost
he did that with a view to promotion to je naredil, da bi napredoval
to fall in with (to meet) s.o.'s views strinjati se z namerami (željami) kake osebe
to form a view on s.th. ustvariti si mnenje o čem
to give a general view of s.th. dati splošen pregled o čem
I have other views for the winter imam druge načrte za zimo
to go out of view izgubiti se iz vida
I got a good view of the volcano dobro sem videl vulkan
to have in view imeti pred očmi (v načrtu, v vidu); imeti na umu, nameravati
I have it in view to nameravam
my window has a fine view of the street z mojega okna je lep pogled na ulico
to hold (to take, to keep) a view of s.th. imeti (svoje) mnenje o čem
to keep in view ne odvrniti oči (od), ne izgubiti izpred oči
to hold different views imeti različne poglede (naziranja)
to lose view of s.th. izgubiti kaj iz vida
this will meet my views to bo služilo mojemu namenu
to sell views of Paris prodajati razglednice, slike itd. Pariza
to take short views figurativno ne biti dalekoviden

ἴδιος 3 in 2 [Et. iz ϝι (= vsaksebi) + διος] comp. ἰδιώτερος, sup. ἰδιώτατος 1. poseben, lasten, svoj(ski), zaseben; ἐλευθερία osebna svoboda, samostalnost, κέρδεα lastna, osebna korist NT; διάλεκτος materin jezik; οἱ ἴδιοι rojaki; ὁ ἴδιος ἀνήρ lastni mož, soprog; εἰς τὰ ἴδια v svoje (svojo domovino); καιροῖς ἰδίοις o svojem (pravem) času NT; τὸ ἴδιον zasebna last, zasebno imetje, lastni žep. – τὰ ἴδια zasebne stvari (zadeve, opravki, premoženje; opp. državne). 2. poseben, čuden, nenavaden, od drugih različen ἔθνος, οὐσία, πάθος. – s sled. ἤ: ἴδιον ἔπασχε πάθος ἢ οἱ ἄλλοι. – adv. ἰδίᾳ (sam) zase, sam od sebe, v zasebnem življenju, zasebno, posebej, posamič, doma (privatim), κατ' ἰδίαν posebej, sam za se NT.

ἰδιώτης, ου, ὁ (ἴδιος) 1. adi. a) brezposeln, brez dela, zaseben, privaten; b) neizkušen, neizveden ἰατρικῆς, ὄχλος dninarji. 2. subst. a) poedinec, posameznik, posamezen državljan, plebejec; pl. narod; opp. občina, država; b) zasebnik, navaden državljan (brez dostojanstva), opp. βασιλεύς itd.; prostak (vojak), opp. στρατηγός; c) v nasprotju z onim, ki se bavi z umetnostjo ali vedo: neizvedenec, neizvežbanec (opp. χειροτέχνης), lajik τινός, κατά τι; prozaik (opp. ποιητής Pl. Phaedr. 258 d; Conv. 178 b), nezdravnik (opp. ὁ ἰατρός); d) nerodnež, šušmar.

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.