-
зарости́ -ту́ док., zarásti -rástem dov.
-
appratire
A) v. tr. (pres. appratisco) agr. nameniti za travnik
B) v. intr. zarasti se s travo, spremeniti se v travnik
-
cicātrīcor -ārī -ātus sum (cicātrīx) zarasti (zaraščati) se: Cael.; pren.: Sid.
-
close up neprehodni glagol & prehodni glagol
zapreti, zapečatiti, zakleniti; zapreti se, napolniti se
vojska strniti vrste; zaceliti, zarasti se
-
coalēscō -ere -aluī -alitum (incoh. glag. alere)
1. zrasti (zraščati) se: interdum inter se palpebrae coalescunt Cels., ficus coalescit olivae (dat.) Col., arbor coalescit cum terra Icti.; (o kamnih) spojiti (spajati) se, (z)amalgamiti se: Vitr., saxa vides... solā coalescere calce Lucr.; pren.: coalescentes condiciones pacis discussit Vell. zedinjajoče (združujoče) se, octingentorum annorum fortunā disciplināque haec compages coaluit T.
2. pren. tesno spojiti (spajati) se, zediniti (zedinjati) se, združiti (združevati) se, stopiti (stapljati) se: sic brevi spatio novi veteresque (milites) coaluere S., brevi tantā concordiā coaluerant omnium animi, ut... L., ut cum patribus coalescant animi L., quae (multitudo) coalescere in populi unius corpus nulla re praeterquam legibus poterat L., nec exercitus linguis moribusque dissonos in hunc consensum potuisse coalescere T., disiectos ne animo quidem satis ad (redko!) obsequium coaluisse T.; o besedah, glasovih: compositae (voces) e duobus quasi corporibus coalescunt, ut „maleficus“ T., quia subiecta sibi vocalis in unum sonum coalescere et confundi nequiret Q.; (o ranah in raztrganih udih) zarasti (zaraščati) se, (za)celiti se: a partu coalescit vulnus Plin., cilium vulnere aliquo diductum non coalescit Plin.; pren. od ran okrevati, ojačevati se, krepiti se: vixdum coalescens foventis regnum L., coalescentibus rei publ. membris Vell.
3. occ. ukoreniniti (ukoreninjati) se, korenine pognati (poganjati), prije(ma)ti se, (z)rasti: Varr., in eo loco... ilex coaluerat inter saxa S., dum novus in viridi coalescit cortice ramus O., triticum sicco loco melius coalescit Col., plantae, quae terrā coalescunt Icti.; pren. ukoreniniti (ukoreninjati) se, utrditi (utrjevati) se, (o)krepiti se, uspevati: ita rem concordiā coalescere posse L., eloquentia coalescere nequit nisi sociatā tradentis et accipientis concordiā Q., in insula tum primum nova pace coalescente L., dum Galbae auctoritas fluxa, Pisonis nondum coaluisset T., coalita libertate inreverentia T. ukoreninjena (pt. coalitus 3 se pojavi prvič pri T.).
4. zrasti (zraščati) se = nast(aj)ati: tenerum, modo coalescens corpusculum Sen. ph. (o zametku), cuius in corpore cuiusque ex sanguine concretus homo et coalitus sit Gell., sphaerarum... ingenium ex igni coalitum et fabricatum Ap.
-
fog2 [fɔg]
1. prehodni glagol
krmiti z otavo; pustiti travo nepokošeno
2. neprehodni glagol
škotsko zarasti z mahom
-
knit up
1. neprehodni glagol
podplesti; tesno se povezati, združiti se; zarasti se (kosti)
2. prehodni glagol
skleniti (sporazum)
-
pūbēscō -ere, pūbuī (incoh. k pūbēre)
1. sramne dlake in poseb. puh, mah, mlečno brado dobivati, (o)braditi se, pustiti (puščati) si rasti brado, posta(ja)ti poraščen: molli veste Lucr. postajati poraščen z mehkimi lasmi doraslosti, pustiti si rasti mehke lase doraslosti, pubescunt mālae Val. Fl., pubescente mālā Sil., pubescentia ora Stat.; metaf. zarasti (zaraščati) se, ode(va)ti se, pokri(va)ti se: Enn. fr., Plin., Cl. idr., prata pubescunt variorum flore colorum O.
2. meton. (o)braditi se = odrasti (odraščati), dorasti (doraščati), nastopiti (nastopati) mladeniška (moška) leta, doseči (dosegati) mladeniška (moška) leta (odraslost, doraslost, zrelost), stopiti v moško dobo: Sil., Val. Max., Suet. idr., Hercules cum primum pubesceret, exiit Ci., flos iuvenum pubescentium ad militiam L. mladeničev, zrelih (dozorevajočih) za vojaška leta (za služenje vojske), aequali tecum pubesceret aevo V., pubescentibus annis Petr. v letih doraščanja, si alter eorum pubuerit Icti. ako … doraste (odraste); metaf. (do vrha) (z)rasti, dozore(va)ti, (do)zoreti: Col., Macr. idr., omnia, quae terra gignit, maturata pubescunt Ci., largo pubescit vinea fetu V., pubescere leto (o ptiču feniksu) Cl. pomladiti (pomlajati) se, pubescentes radii (sc. solis) Cl. s polno močjo sijoči, pubescente vere Amm. z začetkom pomladi.
-
scar1 [ska:]
1. samostalnik
brazgotina
figurativno stara rana; žig (sramote), sramota, madež
a scar upon his reputation madež na njegovem ugledu
2. prehodni glagol
pustiti, narediti brazgotino; opraskati, oprasniti
figurativno iznakaziti, izmaličiti
neprehodni glagol
(za)brazgotiniti se, (za)celiti se, zarasti se
to scar over zaceliti se, zarasti se
to scar up prehodni glagol pustiti zaceliti ali zabrazgotiniti
scarred brazgotinast
-
silvēscō -ere (—) (—) (silva)
1. v les iti, v les pognati (poganjati), zarasti (zaraščati) se, (o trti) pognati (poganjati) trse, „(po)viničiti se“, podivjati: ne silvescat sarmentis (sc. vitis) et in omnes partes nimia fundatur Ci., nec pati vitem silvescere Col.; pren.: paradisus silvescens plurimarum opiniorum plantariis Ambr.
2. metaf. bohotáti, bohotéti, bohotno (bujno) rasti, bohotno (bujno) se razrasti (razraščati), bohotno (bujno) se razvi(ja)ti, bohotno (bujno) (po)divjati: capilli silvescentium crinium velleribus involuti Arn.; v duševnem in nravstvenem oziru: aequivoca, in quibus ambiguitatem perplexio prope infinita silvescit Aug., ubi talia vitia silvescerent Aug., silvescere ausus sum variis … amoribus Aug.
-
srásti srátēm
1. zrasti se: listovi su srasli; ovi su dijelovi srasli; duše su im srasle
2. zarasti se: rana je srasla; pluće je sraslo s rebrima
-
sudá -éz
I. vt.
1. (z)variti, spajkati
2. spajati, spojiti
II. vr. zarasti se, zaceliti se
-
vernarben zarasti se, Medizin zabrazgotiniti se
-
verwachsen*1 zrasti se; Wunden, Wege usw.: zarasti/zaraščati se
-
verwildern podivjati; Garten: zarasti se; Sitten: posuroveti
-
zabrazgotíniti se -im se zarasti s ožiljkom: rana se zabrazgotini
-
zuwachsen* zarasti/zaraščati se; Baum: priraščati; jemandem neue Kräfte, Aufgaben: zrasti (komu); figurativ etwas Neues: nastati
-
задичать podivjati, zarasti se s plevelom
-
agglutiner [-tine] verbe transitif zlepiti; zaceliti
s'agglutiner zlepiti se, sprijeti se; médecine zarasti se
les passants s'agglutinent devant la vitrine pasanti se zgrinjajo pred izložbo
-
aglutinar zlepiti, prilepiti
aglutinarse zaceliti se, zarasti se