Franja

corruptor (st.lat. corrumptor) -ōris, m (corrumpere)

I. kvaritelj: scripturarum (svetih spisov) Hier. —

II. pren.

1. pogubitelj, pogubnik, kazitelj, uničevalec: hominum corrumptor Pl., ut perderemus corruptorem civium Pl. „kugo“, proditor corruptorque amicitiae T., c. sanctitatis Val. Max. skrunitelj.

2. zapeljivec, zvodnik, skrunitelj (oseb): iuventutis Ci., in corruptorem (= adulterum) vel iustior (marito poena est) H., iuvenis c. Pr. mlad zapeljivec, c. alienarum uxorum Sen. ph., virginum Vestalium Suet., meretrices, adulatores, corruptores Q. zapeljivci dečkov, corruptor insidiatur nuptae Plin.

3. podkupovalec: corruptores nostri causam dicunt; nos, qui corrupti sumus, non dicimus? Ci., tribūs venditorem et corruptorem et sequestrem Plancium fuisse clamitas Ci., c. exercitūs L., animosus c. T.

débaucheur, euse [-šœr, öz] masculin, féminin zapeljivec, -vka, kvarljivec, -vka

deceiver [disí:və] samostalnik
varljivec, goljuf, slepar; zapeljivec

defiler [difáilə] samostalnik
skrunilec, sramotilec, -lka, zapeljivec, -vka

dongiovanni m

1.
Don Giovanni lit. don Juan

2. donhuan, zapeljivec

3. ženskar, babjak

donjuan moški spol zapeljivec

enjôleur, euse [ɑ̃žolœr, öz] adjectif zapeljiv, očarljiv; masculin, féminin zapeljivec, -vka

sourire masculin enjôleur zapeljiv nasmeh

ensorceleur, euse [-lœr, öz] masculin, féminin čarovnik, -ica; zapeljivec, -vka

il-lecebra (in-lecebra) -ae, f (illicere) vaba, vabilo, vabljenje, mamilo, zapeljivost, mik, dražilo

1. splošno: Pl., Gell., quis ignorat maximam inlecebram esse peccandi impunitatis spem? Ci., quae tanta umquam in ullo iuventutis inlecebra fuit? Ci. je imel kakšno sposobnost, da je zapeljeval mladino? Pogosto pl.: H., libidinum i. Ci., se vitiorum illecebris dedere Ci., corruptelarum illecebris irretiri Ci.

2. occ. o čarovništvu: ill. frugum Ap. začaranje žita (če kdo žito s sosedove njive zvabi na svojo); exercere illecebras magiae Ap. čarodejstva.

3. meton. (o zapeljivi osebi) zapeljivec, zapeljivka: Pl.

4. bot. meton. neka rastlina ostra komulica, bradavičnjak (Sedum acre Linn.): Plin.

il-lex² (in-lex) -licis (illicere) vabljiv, zapeljiv: Cypr., Prud., oculi Ap. zapeljive. Subst.

1. vabilec, vabnik: lectus inlex est. Pl.

2. metaf. zapeljivec, zapeljivka: Ap., Lact., Ambr.

incantatore

A) agg. (f -trice) čaroben; očarljiv, zapeljiv:
sorriso incantatore očarljiv nasmeh

B) m (f -trice)

1. čarovnik:
incantatore di serpenti krotilec kač

2. pren. očarljivec; zapeljivec

interpellātor -ōris, m (interpellāre)

1. prekinjevalec, motilec: Corn., Suet., se oblectare sine interpellatoribus Ci. ne da bi ga kdo motil; occ. ugovarjalec: Aug.

2. zapeljivec, zapeljevalec k nečistosti: matrimoniorum Paul.

inveigler [inví:glə] samostalnik
zapeljivec, -vka, zvodnik, -ica

lady-killer [léidikilə] samostalnik
sleng donhuan, zapeljivec

pander¹ [pǽndə] samostalnik
zvodnik, -nica, zapeljivec (to k)
pajdaš

pellicātor -ōris, m (pellicere) zapeljivec, zvodnik, zavajalec: pellicator, qui pellicit ad fraudem P. F.

perverter [pəvə́:tə] samostalnik
zapeljivec, pohujševalec

poisoner [pɔ́izənə] samostalnik
zastrupljevalec, -lka
figurativno zapeljivec, -vka, kdor kvari, spridi, izmaliči

praestīgiātor -ōris, m (praestīgiae) (slepilni, sleparski) igralec (glumač), mamilec, slepar, varavec, varljivec, goljuf, prevarant, rokohitrec, slepar, zapeljivec, iluzionist, žongler: Prud., nescioquis praestigiator hanc frustratur mulierem Pl., quae ab scientia voca[n]tur aliqua ut praestigiator Varr., praestigiatorum acetabula et calculi Sen. ph., senem et praestigiatorem Theodorum Plin., praestigiator furatur Ap. — Starejša (prvotna) obl. praestrīgiātor (prim. praestīgiae): Pl.

prelàstitelj m zastar. zapeljivec, slepilec, prevarant