stragonfio agg. (m pl. -fi) zelo nabrekel; močno otekel, zabuhel; zelo poln
suf-flō (sub-flō) -āre -āvī -ātum (sub in flāre)
I.
1. intr. ob čem, v kaj, proti čemu pihniti (pihati): sufflavit buccis suis Mart., arrepentes foribus portas sufflant Plin., sufflare alicui in frontem Marc.
2. pren. napihniti (napihovati) se: suffla Pers. —
II. trans.
1.
a) napihniti (napihovati): buccas Pl., Varr. fr., venae ubi sufflatae sunt ex cibo Ca., sufflatae cutis distentu Plin.
b) pren. jeziti se, jezen biti na koga: nescio quid se sufflavit uxori suae Pl.
2. podpihniti (podpihovati, podpihati), pihniti (pihati) v koga, kaj: languidos ignes Plin., quos si sufflasses, cecidissent Petr. — Od tod adj. pt. pf. sufflātus 3
1. napihnjen, zabuhel, otekel: corpus Varr. ap. Non.
2. pren.
a) napihnjen, pihajoč od jeze = jezen: sufflatus ille huc veniet Pl.
b) napihnjen = ošaben, prevzeten: multiplici scientiā sufflatus Varr. ap. Non., recte videbitur appellari, si sufflata nominabitur Corn.
c) o govorniku napihnjen, nabuhel, nabuhlobeseden, (pre)nadut, nabrekel: sufflati atque tumidi fallunt pro uberibus Gell.
trogne [trɔnj] féminin, familier zabuhel, zaripel obraz (osebe, ki dobro jé in pije); grotesken obraz, polni luni podoben obraz
verquollen otečen, zabuhel; Holz: zverižen
обрюзглый zabuhel, zatekel
одутловатый zabuhel, otekel
опухлый otekel, nabrekel, zabuhel
blossom-faced [blɔ́səmfeist] pridevnik
rdeč in zabuhel
prō-tumidus 3 (prō in tumidus) spredaj zabuhel (otekel), spredaj izbočen, spredaj grbav (grbast): diei opificem lunamque, solis aemulam, noctis decus, seu corniculata seu dividua seu protumida seu plena sit Ap.
vultueux, euse [vültɥö, z] adjectif rdeč in zabuhel (obraz), zaripel (od navala krvi)
empâter [ɑ̃pɑte] verbe transitif pitati (perutnino) s testom; prevleči s testom; debelo namazati (barvo); typographie zamazati
s'empâter posta(ja)ti debel, (o)debeliti se; izgubiti vitko linijo
visage masculin empâté zabuhel obraz
otek|el [é] (otêk|la, -lo) medicina geschwollen; obraz: (zabuhel) aufgedunsen
oteklo lice eine dicke Backe
sodden [sɔdn]
1. pridevnik
namočen, premočen; slabo pečen, neprepečen; napihnjen, nabuhel (kruh); (redko) prevret, kuhan; brezizrazen, neumen
sodden with wet premočen, namočen, prepojen
sodden features zabuhel obraz
2. prehodni glagol & neprehodni glagol
namočiti (se), razmočiti (se)
the rains have soddened the earth deževje je namočilo zemljo
οἰδαλέος 3 (οἰδάω) poet. zabuhel, otekel.