Franja

Zadetki iskanja

  • čéšnja (sadež) cereza f ; (drevo) cerezo m

    divja češnja cereza silvestre, (drevo) cerezo silvestre (ali de monte ali de aves)
    volčja češnja belladona f
    z njim ni dobro češenj zobati no quisiera partir peras con él
  • dôbro adv.

    1. bene:
    dobro zaslužiti guadagnare bene
    dobro (srečno, uspešno)
    končati se finire bene
    dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
    dobro (toplo)
    obleči se vestirsi bene
    dobro (drago)
    prodati vendere bene, caro
    dobro videti, slišati vedere, sentire bene
    dobro (v izobilju, lagodno)
    živeti vivere bene

    2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
    dobro očistiti pulire bene
    dobro (močno, trdno)
    pritrditi fissare bene
    dobro (varno)
    shraniti conservare bene
    iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
    (kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile

    3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
    zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato

    4. v povedni rabi za izražanje:
    a) primernosti, koristnosti bene:
    dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
    b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
    dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
    c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
    pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi

    5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
    dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
    še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano

    6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
    dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
    dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dobro deti fare bene; far piacere
    dobro se goditi stare bene
    dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
    biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
    biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
    pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare
  • friz moški spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura der Fries, -fries (bukranijski Bukranionfries, cikcakasti Zickzackfries, diamantni Diamantfries, kleščasti Zangenfries, kockasti Würfelfries, križnoločni Kreuzbogenfries, listni Blattfries, ločni Bogenfries, luskasti Schuppenfries, nazobčani Zackenfries, pleteničasti Flechtbandfries, ploščni Plattenfries, polkrožnoločni Rundbogenfries, rombasti Rautenfries, s cinami Zinnenfries, s kljunatimi glavami Schnabelkopffries, s krogi Scheibenfries, stožčasti Kegelfries, svitkasti Rollenfries, šahovničasti Schachbrettfries, Würfelfries, šilastoločni Spitzbogenfries, valoviti listni der Laubfries, die Blattwelle, vrvičasti Taufries, z lobanjami Bukranionfries, zobati Zahnfries, zobčasti Spitzzahnfries, žagasti Sägezahnfries, živalski Tierfries)
  • golob [ó] moški spol (-a …)

    1. die Taube, živalstvo, zoologija red: der Taubenvogel, družina: die Taube
    pravi golob Echte Taube, v sestavi: -taube (grivar Ringeltaube, duplar Hohltaube, skalni Felsentaube, mestni Feldtaube, gvinejski Guineataube, snežni Schneetaube, golšec Kropftaube)
    čopasti golob Schopfwachteltaube
    dolgorepi golob Großschwanztaube
    karolinski golob Karolinataube
    kronasti golob Krontaube
    golob ogrličar Mähnentaube
    golob selec Wandertaube
    talni golob Erdtaube (beločeli Weißstirn-Erdtaube)
    zobati golob Zahntaube
    golob samec der Tauber

    2.
    glinasti golob die Tontaube, Wurftaube

    3. živalstvo, zoologija riba:
    morski golob der Adlerrochen
    |
    boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
  • jagoda samostalnik
    1. ponavadi v množini (rastlina) ▸ eper
    jagode cvetijo ▸ virágzik az eper
    nasad jagod ▸ eperültetvény
    sadike jagod ▸ eperpalánta
    sorta jagod ▸ eperfajta
    sajenje jagod ▸ eperültetés
    plodovi jagod ▸ epertermés
    gredica z jagodami ▸ eperágyás
    Povezane iztočnice: vrtna jagoda

    2. ponavadi v množini (plod) ▸ eper, eperszem
    zrele jagode ▸ érett eperszemek, kontrastivno zanimivo érett eper
    sočne jagodekontrastivno zanimivo nedvdús eper, kontrastivno zanimivo lédús eper
    sladke jagode ▸ édes eperszemek, kontrastivno zanimivo édes eper
    slastne jagode ▸ zamatos eperszemek, kontrastivno zanimivo zamatos eper
    sveže jagode ▸ friss eperszemek, kontrastivno zanimivo friss eper
    zamrznjene jagodekontrastivno zanimivo fagyasztott eper
    rdeče jagodekontrastivno zanimivo pirosló eper
    jagode s smetanokontrastivno zanimivo tejszínes eper
    jagode zorijo ▸ érik az eper
    jagode dozorijo ▸ megérik az eper
    nabirati jagode ▸ epret szed
    pridelovati jagode ▸ epret termel
    zobati jagode ▸ epret majszol
    obiranje jagod ▸ eperszedés
    pridelava jagod ▸ epertermesztés
    pridelovalec jagod ▸ epertermelő
    okus jagod ▸ eperíz
    košarica jagod ▸ egy kosár eper
    marmelada iz jagod ▸ eperlekvár
    sok iz jagod ▸ eperszörp
    Povezane iztočnice: vrtna jagoda

    3. ponavadi v množini (okrogel plod) ▸ bogyó
    bezgove jagode ▸ bodzabogyó
    grozdne jagode ▸ erdei bogyó
    ribezove jagode ▸ ribizlibogyó, ribiszkebogyó
    brinove jagode ▸ borókabogyó
    jagode borovnic ▸ áfonyabogyó
    češminove jagode ▸ borbolyabogyó
    šipkove jagodekontrastivno zanimivo csipkebogyó
    pimentove jagode ▸ szegfűborsbogyók
    Plodovi v obliki rdečih jagod so strupeni! ▸ A piros bogyóalakú termések mérgezők!
    Strupene so le črne jagode, ki jih bršljan naredi pozimi. ▸ A borostyánnak csak a télen termő, fekete színű bogyói mérgezőek.
    Dodajte čebulo in jušno zelenjavo, zalijte z vinom, juho in sokom od peke ter dodajte še brinove jagode in vejico rožmarina. ▸ Adja hozzá a hagymát és a leveszöldséget, öntse fel a borral, a levessel és a sütésnél maradt zsiradékkal, majd tegye bele a borókabogyót és egy szál rozmaringot.

    4. ponavadi v množini (droben predmet) ▸ gyöngy, golyó, szem
    steklene jagode ▸ üveggyöngyök
    jagode na rožnem vencu ▸ rózsafüzér gyöngyei, rózsafüzér szemei
    Ogrlica iz raznobarvnih steklenih jagod je bila narejena v 4. stoletju pr. n. š. ▸ A különböző színű üveggyöngyökből fűzött nyaklánc az i.e. 4. században készült.
  • kit1 moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Wal (Brydeov/Edenov Bryde-Wal, Eden-Wal)
    vosati kit Bartenwal
    zobati kit Zahnwal
    beli kit Weißwal
    borealni kit Seiwal
    brazdasti kit Furchenwal
    črni kit Schwarzwal (južni Südlicher, severni Baird-Schwarzwal)
    dvozobi kit Zweizahnwal
    gladki kit Glattwal
    mali gladki kit Zwergglattwal
    grenlandski kit Grönlandwal
    kit grbavec Buckelwal
    hrbtopluti kit Finnwal
    južnomorski/kapski kit der Südkaper
    kljunati kit (račak) der Schnabelwal
    ledni kit der Nordkaper
    biskajski kit Biskayawal
    japonski kit Nordwestwal
    pritlikavi kit (ščukar) Zwergwal, Hechtwal
    progasti kit Finnwal
    račji kit der Dögling, der Entenwal
    Shepardov kit der Shepard-Wal
    sinji kit Blauwal
    sivi kit Grauwal
    lov na kite der Walfang
  • krapov|ec moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija der Karpfenfisch
    pritlikavi krapovec Kleinkärpfling
    jamski pritlikavi krapovec der Blindfisch
    zobati krapovec Zahnkärpfling
  • polž|ek moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija kleine Schnecke
    zobati polžek (skafopod) der Grabfüßer, der Röhrenschaler
  • preprijémati (-am) | preprijéti (-prímem)

    A) imperf., perf. prendere, afferrare (altrove, con l'altra mano)

    B) preprijémati se (-am se) | preprijéti se (-prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrarsi (altrove, con l'altra mano)

    2. strojn. ingranare:
    zobati kolesi se preprijemata le due ruote dentate ingranano
  • sled4 [é] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija red: der Heringsartige/Heringsfisch; družina, rod: der Hering (atlantski Atlantischer, pacifiški Pazifischer; baltiški Ostsee-Hering, der Strömling)
    sladkovodni sled ozimica: der Seehering
    zobati sled der Zahnhering
    jata sledov der Heringsschwarm
    lov na slede der Heringsfang
  • utičar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Laubenvogel (Lauterbachov Lauterbachs Laubenvogel, rdečečopasti Rosennackenlaubenvogel, Sanfordov Sanfords Laubenvogel, svilnati Blauschwarzer Laubenvogel, zeleni Grüner Laubenvogel, zlatočeli Goldstirnlaubenvogel, zobati Zahnschnabellaubenvogel, der Tennenbauer)
  • ven|ec1 [ê] moški spol (-ca …) der Kranz; (girlanda) das Blumengewinde
    sonetni venec der Sonettenkranz
    religija rožni venec Rosenkranz
    živalstvo, zoologija pernati venec na licu: Federkranz
    tehnika kolesni venec der Radkranz
    svetlobni venec Strahlenkranz, die Strahlenkrone
    žetveni venec die Erntekrone
    (lovorjev Lorbeerkranz, gonilnih lopat tehnika Laufkranz, iz hrastovega listja Eichenkranz, iz mirte Myrtenkranz, zobati tehnika Zahnkranz)
    položiti venec einen Kranz niederlegen
    položitev venca die Kranzniederlegung
    vence hvaležno odklanjamo von Kranzspenden bitten wir abzusehen
  • zdrávo adv.

    1. in modo sano:
    zdravo živeti vivere una vita sana

    2. (v predik. rabi)
    zdravo je iti na zrak è sano andare all'aria aperta
    pog. z njim ni zdravo češenj zobati è meglio non aver a che fare con lui
  • zobàt (-a -o) adj. dentuto; dentato:
    zobata skala dente
    strojn. zobati drog asta dentata, dentiera
    zobata veriga cremagliera
    zobato kolo ruota dentata
    zobata železnica ferrovia a cremagliera
    zool. zobati kiti odontoceti (Odontocetae)
    med. fenomen zobatega kolesa fenomeno della ruota dentata (nel Parkinson)