Franja

grm moški spol (-a …) der Strauch (tudi rastlinstvo, botanika), der Busch, -strauch, -busch (kosmulje Stachelbeerstrauch, maline Himbeerstrauch, okrasni Zierstrauch, pušpanov Buchsbaumstrauch, ribezov Johannisbeerstrauch, robidov Brombeerstrauch, rožni Rosenstrauch, trnasti Dornenstrauch, vretenasti sadni Spindelbusch)
figurativno v tem grmu tiči zajec hier liegt der Hund begraben, da liegt der Hase im Pfeffer

gŕm shrub; bush

kaj je za gŕmom? (figurativno) what's round the corner?
v tem gŕmu tiči zajec (figurativno) there's the rub, that is where the shoe pinches

gŕm botanika buisson moški spol , arbrisseau moški spol , arbuste moški spol

rožni grm rosier moški spol, (divji) églantier moški spol, rosier sauvage
v tem grmu tiči zajec c'est là que gît le lièvre, là est le nœud de l'affaire, voilà le hic

gŕm (-a) m cespuglio, arbusto:
okrasni grm cespuglio ornamentale
brinov, jasminov grm cespuglio di ginepro, di gelsomino
leskov grm nocciolo
pren. to ne raste za vsakim grmom non si trova dappertutto
za tem grmom tiči zajec questo è il nocciolo

gŕm arbusto m

(divji) rožni grm rosal m (silvestre)
v tem grmu tiči zajec! (fig) ésa es la cosa!

mar|a moški spol (-e …) živalstvo, zoologija (pampski zajec) der/die Mara, der Pampashase
pritlikavi mara der Zwergmara

planínski (-a -o) adj. alpino, alpestre, di montagna, da montagna:
geogr. planinska steza bocca
planinske rastline piante alpestri
planinski čevlji scarponi da montagna
planinska koča, planinsko zavetišče baita
planinski dom rifugio alpino
planinski pašnik alpeggio, malga
geogr. planinsko sedlo giogaia
Planinska zveza Slovenije (PZS) Associazione Alpina della Slovenia
Planinska zveza Italije Club Alpino Italiano (CAI)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. planinska kavka gracchio (Pyrrhocorax graculus)
zool. planinska pevka brunella (Prunella collaris)
zool. planinski hudournik rondone alpino (Apus melba)
bot. planinski mah (islandski lišaj) lichene d'Islanda (Cetraria islandica)
zool. planinski orel aquila reale (Aquila chrysaetus)
bot. planinski pelin millefoglie, achillea (Achillea clavennae)
bot. planinski srobot clematide (Clematis alpina)
planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus)
bot. planinska zvončnica soldanella (Soldanella alpina)
zool. planinski močerad salamandra nera (Salamandra atra)

póljski de champ, agricole, agraire; champêtre, de campagne

poljski čuvaj garde moški spol champêtre
poljski delavec ouvrier moški spol (ali travailleur moški spol) agricole
poljsko delo travaux moški spol množine des champs (ali agricoles)
poljska kuhinja (vojaško) cuisine de campagne (ali roulante)
poljska ločika (botanika) blanchet moški spol
poljska miš (zoologija) rat moški spol des champs (ali de campagne), campagnol moški spol
poljska pot chemin moški spol vicinal
poljski pridelki produits moški spol množine agricoles
poljsko topništvo (vojaško) artillerie ženski spol de campagne
poljski zajec lièvre moški spol
poljska zlatica (botanika) petite éclaire
kraja poljskih pridelkov maraude ženski spol, maraudage moški spol

poskúsen d'essai, d'épreuve, d'expérience, d'expérimentation, expérimental

poskusno à titre d'essai (ali d'expérience), expérimental
poskusni balon ballon moški spol sonde (ali d'essai)
poskusna doba stage moški spol, période ženski spol (ali temps) d'essai (ali d'épreuve)
poskusni kunec, zajec (figurativno) cobaye moški spol
poskusni let vol moški spol d'essai
poskusna obremenitev charge ženski spol d'essai
poskusni odtis, tisk épreuve ženski spol
poskusno polje champ moški spol d'expériences
poskusna raketa fusée ženski spol expérimentale
poskusna rastlina, žival (biologija) témoin moški spol
poskusni rezultat résultat moški spol expérimeatal
poskusni skok saut moški spol d'essai
poskusno streljanje épreuve ženski spol de tir
poskusna vožnja (avto) marche ženski spol (ali voyage moški spol) d'essai, essai moški spol sur route, course ženski spol d'essai
biti na poskusni stopnji être au stade expérimental
odtisniti poskusno stran tirer une épreuve

poskúsen (-sna -o) adj. di prova, sperimentale:
poskusna doba periodo di prova, tirocinio
poskusna postaja stazione sperimentale
poskusna vožnja corsa di prova
poskusna žival, poskusni zajec (tudi pren.) cavia
pren. poskusni balon ballon d'essai franc.

razuméti (-úmem) | razumévati (-am)

A) perf., imperf.

1. capire, comprendere, intendere, afferrare:
razumeti pojem afferrare un concetto
dati razumeti dare a intendere
razumeti napak fraintenere

2. (imeti pozitiven odnos do koga) capire:
razumeti mladostnika capire l'adolescente

3. (biti sposoben dojeti) capire:
angleško sicer razume, govoriti pa ne zna l'inglese lo capisce ma non lo parla
matematike prav nič ne razumem non capisco niente di matematica

4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev) capire:
ostal boš doma, razumeš? tu resterai a casa, intesi?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razumeti na mah comprendere a volo
ne razumeti šale non stare allo scherzo
kako naj to razumem? come ho da intenderlo?
ne razumi me napak, ne razumite me napak non avertela, non abbiatela a male

B) razuméti se (-úmem se) perf. refl.

1. intendersi; andare d'accordo:
v družini se lepo razumeti andare d'accordo in famiglia

2. razumeti se na intendersi di, essere conoscitore di:
na politiko se ne razumem di politica non m'intendo
razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca

3. (v medmetni rabi izraža, da česa ni treba posebej pojasnjevati) s'intende, chiaro:
vsi pridemo, se razume veniamo tutti, s'intende
govorim o njem, da se razumeva è di lui che parlo, chiaro!

spozna|ti se (-m se)
spoznati se na kaj etwas/viel verstehen von, Bescheid wissen, na neko stroko: bewandert sein in, seine Sache verstehen
spoznati se na kaj kot krava na orglice/kot zajec na boben davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag
spoznati se na … -kundig sein
(na pravne zadeve rechtskundig sein, na vreme wetterkundig sein)
ne spoznati se na … -unkundig sein
(na pravne zadeve rechtsunkundig sein)

têči (têčem) imperf.

1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano

3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce

5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua

tem¹ [é] ➞ → ta; da-, dar- (na daran, darauf, o davon, darüber, pod darunter, pred davor, tik pred kurz davor, pri dabei, s damit, dadurch, v darin, za danach, dahinten)
s tem da … indem, (pod pogojem) mit der Maßgabe, [daß] dass …
v skladu s tem demgemäß, demnach
v tem času in dieser Zeit, in diesem Zeitraum, inzwischen
v tem smislu insofern, insoweit
na tem svetu auf dieser Welt, dahier
biti na tem, da … im Begriff sein zu
ne da bi imel kaj pri tem ohne (mein) Dazutun
nekaj je na tem es ist etwas dran
o tem ni dvoma das/es untersteht keinem Zweifel
proč s tem fort damit!
s tem se ne mudi das hat Zeit
v tem grmu tiči zajec hier liegt der Hund begraben
vzrok je v tem es liegt daran …

tič|ati (-im) stecken (v stecken in, darinstecken), figurativno sitzen
pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
nenehno tičati skupaj wie Kletten zusammenhängen
kje neki tiči? wo steckt er?
v tem grmu tiči zajec hier liegt der Hund begraben

tičáti (-ím) imperf.

1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

5. pren. essere immersi; affogare:
tičati v opravkih essere sempre indaffarati
tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
tičati v dolgovih affogare nei debiti
tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
tičati v pasti essere in trappola, nei guai
vedno tičati skupaj stare sempre insieme
pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
PREGOVORI:
kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede

tíčati to be; to stick (v in)

tíčati do ušes, do vratú v dolgovih to be up to one's ears in debt
kje pa tičiš ves ta čas? where have you been all this time?
vedno doma tíčati to be a stay-at-home
on vedno doma tiči he stays indoors; he is a stay-athome, he is a homebody (ali homebird)
vedno skupaj tíčati (figurativno) to be inseparable
v tem grmu tiči zajec (figurativno) that's the gist (of the whole matter), that is where the dog is buried, (tu je težava) there's the rub, that's the whole point
ključ tiči v vratih the key is in the lock

zájček (-čka) m

1. dem. od zajec leprotto:
poskusni zajček cavia

2. bot. (pljučnik) polmonaria (Pulmonaria officinalis)

3. zool.
morski zajček lepre di mare, aplisia (Aplysia)

4. pren. riflesso (di specchio)

živéti to live, to be alive; to exist, to subsist; to be

ali ona še živi? is she still alive?
dolgo naj živi! long may he (oziroma she) live!
živéti dvojno življenje to live a double life
živéti od svojega kapitala to live off one's capital
živéti v odmaknjenosti to lead a retired life
živéti od zraka (figurativno) to live on air
živéti po svojih načelih to live up to one's principles
živéti od svoje plače, od svojih dohodkov to live on one's earnings, on one's income
živéti od sadja to live on fruit
živéti na tuj račun to sponge on others, (pogovorno) to free-load, biblija to eat the bread of idleness
živéti preko svojih sredstev, dohodkov to live beyond one's means (ali income)
živéti v mejah svojih sredstev, dohodkov to live within one's income
živéti od slikanja to live by painting
živéti kot ptiček na veji pogovorno to live the life of Riley, to have it made
živéti razkošno to live the high life, to live in style
živéti udobno to live comfortably, to keep a good table
živéti kot zajec v detelji (figurativno, v obilju) to live in clover
živéti iz rok v usta to live from hand to mouth, to be living a hand-to-mouth existence
živéti sam zase to live by oneself, to keep to oneself
živéti od pridelkov svojega vrta to subsist on the produce of one's garden
živéti od dela svojih rok to live by the labour of one's hands
živéti od svojega zaslužka to live on one's earnings
brezskrbno živéti to lead a carefree existence
tu se dobro živi! it is a good life here!
bedno živéti to lead a miserable existence, to be just (ali barely) keeping body and soul together, to keep the wolf from the door
dolgo živéti to live to (ali to reach) a great age, to live to be old
sloni dolgo živijo elephants live a long time
skromno živéti to live in a small way
razkošno živijo they lead a life of luxury
težkó živéti to manage to make a livelihood
ne imeti od česa živéti not to have enough to live on
rajši živimo na deželi kot v mestu we prefer living in the country to living in town
z njim se ne da živéti (figurativno) there is no living with him, pogovorno he's impossible
človek se uči, dokler živi live and learn!
živéti in pustiti, dati živéti to live and let live