bàršūnka ž bot. zajčji rep, Lagurus
Blutströpfchen, das, kapljica krvi; Tierkunde ivanjščica, ovnič; Pflanzenkunde zajčji mak
Christwurz, die, Pflanzenkunde Adonis: zajčji mak; Arnica: arnika; Helleborus: teloh
form1 [fɔ:m] samostalnik
oblika; navada; šablona, model, kalup; tiskovni sestavek; formular, obrazec; zajčji brlog; obred, ceremonija
anatomija postava; šolska klop; razred (v šoli); način, vedenje
to be bad form ne se spodobiti
in due form po predpisih
in form v kaki obliki; dobro; v kondiciji
in great form dobro razpoložen
out of form slabo; v slabi kondiciji
good form takt, obzirnost
form letter poslovno pismo, ki je v glavnem tiskano
form master razrednik
form mistress razredničarka
form register razredna knjiga, razrednica
matter of form zgolj formalnost
requisition form naročilnica
Frühlingsdornröschen, das, Pflanzenkunde spomladanski zajčji mak
gȍrocvijet m (ijek.), gȍrocvēt m (ek.) bot. zajčji mak, Adonis
Hasenfuß-Segge, die, Pflanzenkunde zajčji šaš
Hasenkänguruh, Hasenkänguru, das, Tierkunde zajčji kenguru
Herbstadonisröschen, das, Pflanzenkunde jesenski zajčji mak
léporides, -dés [-pɔrid, -de] masculin pluriel zajci, zajčji rod
Mauerlattich, der, Pflanzenkunde zajčji lapuh
ormenus (-ī) agrius -iī, m (gr. ὄρμενος ἄγριος = asparagus silvester) bot. zajčji lan, divji špargelj (beluš): Plin.; tudi samo orminos (gr. ὄρμινος): Plin.
pàlikuća ž
1. požigalec: ne boj se, domaćice, nismo mi -e, mi smo partizani
2. bot. žareči zajčji mak
Sammetgras, das, Pflanzenkunde zajčji rep
Teufelsauge, das, Pflanzenkunde (ljudsko ime za:) zajčji mak, kokalj, močvirski petoprstnik, zobnik
fricassée [-kase] féminin razkosano meso v omaki
lapin masculin en fricassée zajčji ragu
fricassée de poulet piščanec v obari
fricassée de museaux (familier) splošno poljubovanje
Gallī1 -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod
I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana
1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.
2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –
II. adj.
1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.
2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.
3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).