Franja

nūtrīmentum -i, n (nūtrīre) živilo, živež, hrana, hranilo: Cael., pro nutrimento omni est raritas volneris Plin.; metaf. hrana, živež: sollicitudinis n. Sen. ph., iste sermo trunculentiae hominis nutrimento fuit Ap.; pogosteje pl. nūtrīmenta -ōrum, n

1. nutrimenta ignis Val. Max., Iust. gorivo, suscepitque ignem foliis atque arida circum nutrimenta dedit V. suho gorivo.

2. metaf.
a) prva vzreja, vzgoja: nec reddita caro nutrimenta patri Val. Fl. in dragi oče ni prejel (po)vračila za vzgojo, nutrimentorum locus Suet., per hanc nutrimentorum consuetudinem Suet.; konkr. = gojenci, učenci: digna nutrimenta, quae in exitum patriae converterentur Val. Max. (o Hamilkarjevih sinovih).
b) redko klas. in le v pomenu hranjenje in nega, prvi razvoj: educata huius (sc. generis) nutrimentis eloquentia Ci., nutrimenta culpae Val. Max., favoris nutrimentis prosequi Val. Max. z izkazovanjem dobrohotnosti oživljati in krepiti, per arcanos susurros nutrimenta fictis criminibus subserentes Amm. (o lakomnikih) nov živež dajajoč.

Pferdezucht, die, vzreja konj

stabulazione f

1. hlevska vzreja

2. rib. vzreja rib, gojenje (v ribogojnici)

Stammbaumzüchtung, die, rodovniška vzreja

āssus 3 (iz ārēre nam. *āsēre) posušen, suh, na suhem pripravljen = t.j. le z vročino. Od tod

1. kulin. suho (= le v lastnem soku, brez juhe ali omake) pečen, cmarjen: assa bubula Pl. pečena govedina, goveja pečenka, caro Varr., Cels., mergi assi H., res eadem magis alit iurulenta quam assa, magis assa quam frixa Cels.; subst. āssum -ī, n pečenka: ass. vitulinum Ci. telečja, assis miscere elixa H. pečene in kuhane jedi.

2. kopal. assus sol na suho (t.j. na nenamaziljeno kožo) pekoče sonce: pro isto asso sole... a te nitidum solem unctumque repetemus Ci. ep.; humor ass. Varr. le z vročino povzročena, assae sudationes Cels. suhe (potilne) kopeli, balnearia assa Ci. ep. priprave za suhe kopeli.

3. pren. suh, gol: vetula Iuv. ali nutrix Fr. „suha pestunja“ = tista, ki le varuje in vzreja, a ne doji, vox Varr. ap. Non., Asc. petje brez spremljave glasbil, tibiae Serv. piščali brez spremljave petja, lapides Serv. neobdelani; v istem pomenu najbrž tudi assa structura Vitr.

konj¹ [ô] moški spol (-a …)

1. das Pferd; das [Roß] Ross, zdelan: der Gaul (delovni Ackergaul); -pferd (čistokrven Rassepferd, dirkalni Rennpferd, divji Wildpferd, dresurni Dressurpferd, gugalni Schaukelpferd, jahalni Reitpferd, za preskakovanje ovir Springpferd, mrzlokrven Kaltblutpferd, notranji v vpregi Sattelpferd, ojnični Stangenpferd, paradni Paradepferd, toplokrvni Warmblutpferd, tovorni Lastpferd, za tovorjenje Saumpferd, vlečni Zugpferd, vnanji/desni v vpregi Handpferd, vprežni Wagenpferd, Zugpferd); po barvi: bel: der Schimmel, rdečkast der Fuchs, črn der Rappe, pisan der Schecke
trojanski konj Trojanisches Pferd

2. živalstvo, zoologija das Pferd (divji das Wildpferd, Przewalskega das Przewalski-Pferd)

3. psovka: Trampeltier (ti konj! du Trampeltier!)
|
… konja/konj/za konje Pferde-
(menjava der Pferdewechsel, reja die Pferdehaltung, vzreja die Pferdezucht, hlev der Pferdestall)
za dolžino konja um eine Pferdelänge
lovstvo lov na konjih die Parforcejagd, die Reitjagd
zajahati konja aufsitzen
sedeti na konju zu Pferde sitzen
na konju zu Pferde, policija ipd.: beritten
akrobat na konju der Kunstreiter
voziti: z enim konjem/dvema konjema/štirimi konji einspännig/zweispännig/vierspännig
delati kot konj wie ein Pferd
figurativno beseda ni konj Fragen steht jedem frei
figurativno princ na belem konju der Märchenprinz
figurativno biti na konju Oberwasser haben
figurativno staviti na napačnega konja aufs falsche Pferd setzen
figurativno prigovarjati komu kot bolnemu konju (jemandem) wie einem lahmen Gaul zureden
podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul

križan|ec moški spol (-ca …) die/der Hybride, živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika der Bastard, nestrokovno: der Mischling; (medrodovni Gattungsbastard, vrstni Artbastard)
vzreja križancev die Hybridzüchtung

rodovnišk|i (-a, -o) Stammbaum- (vzreja die Stammbaumzüchtung)

tele [ê] srednji spol (teléta …) das Kalb, psovka: der Kalbskopf, Mondkalb
zlato tele das goldene Kalb
figurativno vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
zijati kot tele v nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor
… telet Kälber-
(bolezen die Kälberkrankheit, vzreja die Kälberaufzucht)

vzréjanje (-a) n glej vzreja

živina samostalnik
1. (govedo) ▸ állat, jószágSopomenke: krava

2. (pomemben človek) ▸ nagykutya, fejes, nagymenőPrišli so, kakopak, tudi nemški predsednik pa francoski predsednik pa skratka same visoke živine. ▸ Természetesen eljött a német meg a francia elnök is, egyszóval csupa nagykutya.

živinorej|a ženski spol (-e …) die Viehhaltung, Tierhaltung; (vzreja) die Viehzucht, Tierzucht

žlaht|en (-na, -no) edel
žlahtna kapljica ein edler Tropfen
žlahtna vzreja die Hochzucht

παιδεία, ἡ, ion. -ίη, NT -ία (παιδεύω) 1. vzgoja, odgoja, vzreja, pouk, izobraževanje, NT kaznovanje, pokora (t. j. vzgoja po nadlogah in stiskah); slično Evr. I. T. 206 στερρὰ παιδεία trda šola trpljenja. 2. izobrazba, znanost, veda.

τροφή, ἡ, dor. τροφᾱ́ (τρέφω) 1. prehranitev, hranjenje, oskrba, vzreja, postrežba, vzgoja, odgoja. 2. način življenja, življenje. 3. živež, hrana, jed, denar za živež (prehranitev). 4. gojenec, potomci.