Franja

Zadetki iskanja

  • Arbeitsklima, das, delovno vzdušje
  • Betriebsklima, das, vzdušje v obratu/podjetju
  • Feststimmung, die, slavnostno vzdušje
  • Kaffeehausathmosphäre, die, kavarniško vzdušje
  • Niedergangsstimmung, die, vzdušje/občutje propadanja
  • Panikstimmung, die, panično razpoloženje, panično vzdušje
  • Pogromstimmung, die, pogromaška atmosfera, pogromaško vzdušje
  • super-stitiō -ōnis, f (super in stāre; prim. superstes)

    I. pozivanje za pričo, sklicevanje na pričo, vežoča (obvezujoča) prisega, (za)rotitev, prisega, starejše rotba: adiuro Stygii caput inplacabile fontis, una superstitio superis, quae reddita divis V.

    II.

    1. vraža, blodna vera, prazna vera, babja vera, praznoverje, praznoverni strah, praznoverna bojazen, nabožno (pobožno) sanjaštvo, versko navdušenje, verska prenapetost, verski fanatizem: Gell., Lact., Amm., Serv. idr., superstitionem a religione maiores nostri separaverunt Ci., neque intellegit pietate et religione … deorum mentes, non contaminata superstitione … posse placari Ci., huic barbarae superstitioni resistere Ci., superstitio anilis, superstitiones aniles Ci., ipse capti quadam superstitione animi L., tristis superstitio H., magna O., vana V., Sil., superstitio error insanus est Sen. ph.

    2. meton.
    a) praznoverje, v pl. vraže, praznoverni običaji ali obredi, vražno, tajnostno (skrivno) bogoslužje, skrivni (skrivnostni) obredi, skrivno čaščenje (češčenje), kult, religija: exitiabilis superstitio T. (o krščanstvu), quaenam illa superstitio, quod numen, interrogat T., superstitio Iudaica Q., Icti., vana (sc. Isidis) Suet., privata superstitio geniti apud ipsos Herculis Iust., religio veri dei cultus est, superstitio falsi Lact., hostes operati superstitionibus L., superstitiones magicae T., multae vetustis superstitionibus fidebant T., novas superstitiones introducere Q. (o Sokratu).
    b) (v blagem pomenu) pobožno vzdušje, verski duh, bogočastje, bogoslužje: superstitione facile est liberare, cum sustuleris vim deorum Ci., in superstitionibus ac cura deorum praecipua omnibus veneratio est Iust.
    c) sveti strah, ki ga kaj vzbuja, svetost: templi Iust.; occ. (brez verskega pomena): superstitione quadam virtutis teneri Sen. ph., superstitione praeceptorum … trahi Q.
  • āërius (āëreus) 3 (gr. ἀέριος)

    1. zračen: Iris V., aurae H. ali venti Cat. nebesni vetriči, nubes ali sedes V. nebesni oblaki, aëriae domus H. nebesni prostori, zračno domovje, vzdušje, aërius cursus O. po zraku, aërias vias carpere O. po zraku leteti, aëria avis O. ali aëriae grues V. ali volucres Lucr. visokoleteči, tako tudi: quorum (generum animantium)... alterum pennigerum et aërium Ci.; aër. mel V. nebesni (po mnenju starodavnikov, da pada med z neba kot rosa, ki jo čebele le nabirajo).

    2. zračen = v zrak moleč, nebotičen, visok: Alpes V., O., mons, rupes, arces Phaeacum, quercus, ulmus V., cornua (caprae) O., cacumen, cupressus Cat., vertex montis Tib., clamor Stat. do neba udarjajoče.

    3. pren.
    a) barve zraka, sinji: color Tert., vestes Vulg.
    b) zračen = prazen: spes Arn.
  • atmosfer|a [ê] ženski spol (-e …)

    1. die Atmosphäre (zemeljska die Erdatmosphäre, Venerina Atmosphäre der Venus); (ozračje) die Lufthülle

    2. figurativno (ozračje, vzdušje) das Klima (za pogovore das Gesprächsklima), die Stimmung (pogromska Pogromstimmung)
    figurativno ledena atmosfera eine frostige Atmosphäre

    3. fizika, tehnika (zastarela) enota za tlak: die Atmosphäre
  • atmosfera samostalnik
    1. (plast nebesnega telesa) ▸ légkör, atmoszféra
    Zemljina atmosfera ▸ Föld légköre
    Marsova atmosfera ▸ Mars légköre
    zemeljska atmosfera ▸ földi légkör
    Sončeva atmosfera ▸ Nap légköre, fotoszféra
    gosta atmosfera ▸ sűrű légkör
    plast atmosferekontrastivno zanimivo légköri réteg
    atmosfera planeta ▸ bolygó légköre
    segrevanje atmosfere ▸ légkör felmelegedése
    sestava atmosfere ▸ légkör összetétele
    zgoreti v atmosferi ▸ elég a légkörben
    plini v atmosferi ▸ gázok a légkörben
    vstopiti v atmosfero ▸ belép a légkörbe
    prileteti v atmosfero ▸ berepül a légkörbe
    vstop v atmosfero ▸ légkörbe való belépés
    Komet zaradi svoje majhne gostote ne bi tako globoko prodrl v zemeljsko atmosfero. ▸ Alacsony sűrűsége miatt az üstökös nem tudna olyan mélyen behatolni a Föld légkörébe.
    NASA je dala zeleno luč za razvoj sonde, ki bo krožila okoli Marsa in zbirala podatke o Marsovi atmosferi. ▸ A NASA zöld utat adott egy szonda kifejlesztésének, amely a Mars körül fog keringeni és adatokat gyűjt a Mars légköréről.

    2. (vzdušje) ▸ légkör, hangulat, atmoszféra
    sproščena atmosfera ▸ laza légkör, kötetlen légkör
    intimna atmosfera ▸ intim légkör, bensőséges légkör
    temačna atmosfera ▸ nyomott légkör
    melanholična atmosfera ▸ melankolikus légkör, melankolikus hangulat
    mračna atmosfera ▸ sötét hangulat
    tesnobna atmosfera ▸ nyomasztó hangulat
    ustvarjanje atmosfere ▸ atmoszférateremtés
    prijetna atmosfera ▸ kellemes légkör, kellemes hangulat
    ustvariti prijetno atmosfero ▸ kellemes légkört teremt
    pričarati posebno atmosfero ▸ különleges hangulatot varázsol
    Všeč mi je delovna atmosfera v klubu, tudi pogoji dela so zadovoljivi. ▸ Tetszik a klubban uralkodó munkalégkör, és a munkafeltételek is megfelelőek.
    Pričakujem dobro tekmo, veliko gledalcev in dobro atmosfero. ▸ Jó mérkőzésre, sok nézőre és jó hangulatra számítok.
    Atmosfera v gostilni je bila izjemno prijetna in domača. ▸ A vendéglőben rendkívül kellemes és otthonos volt a hangulat.

    3. fizika (enota za zračni tlak) ▸ atmoszféra, (atm)
    pritisk 100 atmosfer ▸ 100 atmoszféra nyomás
    Curki vode prihajajo iz vrtalne glave pod tlakom 800 atmosfer. ▸ A vízsugár 800 atmoszféra nyomással lövellt ki a fúrófejből.

    4. (o nadzorovanem prostoru) ▸ atmoszféra
    kontrolirana atmosfera ▸ ellenőrzött atmoszféra
    Zaradi nadzorovane atmosfere v hladilnih komorah lahko jabolka brez težav skladiščijo tudi do 300 dni. ▸ A hűtőkamrákban lévő ellenőrzött atmoszférának köszönhetően az alma akár 300 napig is tárolható minden nehézség nélkül.
  • čarati glagol
    1. (o nadnaravni moči) ▸ varázsol
    znati čarati ▸ tud varázsolni
    V mitologiji so jezera prebivališča pošasti in žensk, ki znajo čarati.kontrastivno zanimivo A mitológiában a tavak szörnyeknek és varázserejű nőknek adnak otthont.

    2. (znajti se z nezadostnimi sredstvi) ▸ varázsol, bűvészkedik
    čarati z denarjem ▸ bűvészkedik a pénzzel
    Mama Jasna čara, da lahko preživijo skozi mesec. ▸ Jasna anyu úgy varázsol, hogy kijöjjenek minden hónapban.

    3. (odlično obvladati) ▸ elbűvöl, varázsol, bűvöletbe ejt
    Avtorica, za katero pravijo, da zna čarati z besedami.kontrastivno zanimivo Olyan szerző, akiről azt mondják, hogy a szavakkal varázslatra képes.
    Ponovno je čaral z melodijami svoje kitare. ▸ Gitármelódiáival ismét bűvöletbe ejtett.

    4. (priklicati vzdušje ali odziv) ▸ varázsol, bájol
    čarati nasmehe ▸ mosolyt varázsol
    čarati vzdušje ▸ hangulatot varázsol
    Radijske in televizijske postaje že ves december čarajo praznično vzdušje z glasbenim programom na to temo. ▸ A rádió- és televízióadók a témáról szóló zenei programmal egész decemberben ünnepi hangulatot varázsolnak.
    Nadarjeni igralec, ki je čaral nasmehe na ustnice z zabavnimi liki. ▸ A tehetséges színész mosolyt varázsolt az arcokra a szórakoztató figurákkal.

    5. (izvajati trike) ▸ bűvészkedik, varázsol
    čarovnik čara ▸ a bűvész bűvészkedik
    Za pevkami je nastopil veseli čarodej, ki je znal dobro čarati. ▸ Az énekesekkel egy vidám bűvész lépett fel, aki jól tudott varázsolni.

    6. (prosto ustvarjati) ▸ varázsol, bűvészkedik
    Pika v kuhinji rada čara po svoje in si nenehno izmišlja svoje recepte. ▸ Pika a konyhában szeret a maga módján varázsolni és állandóan új recepteket talál ki.
    Vsem, ki radi čarate s fotografijami, bo novi program nedvomno zanimiv. ▸ Mindenki számára, aki szeret a fotókkal bűvészkedni, kétségtelenül érdekes lesz az új program.

    7. izraža negativen odnos (neučinkovito delati) ▸ trükközik, bűvölködik
    Tudi mama je čarala z nekimi čistili, ampak smrad je ostal. ▸ Anya is bűvölködött a tisztítószerekkel, de a bűz nem tűnt el.
  • čaroben pridevnik
    1. (ki ima nadnaravno moč) ▸ bűvös, varázs
    čarobna moč ▸ varázserő
    čarobna paličica ▸ varázspálca
    čarobna palica ▸ varázspálca
    čarobna formula ▸ varázsformula
    čarobna krogla ▸ varázsgömb
    čarobna preproga ▸ varázsszőnyeg
    čarobni napoj ▸ varázsfőzet
    čarobni napitek ▸ varázsital, bájital
    čarobni prstan ▸ varázsgyűrű
    čarobni urok ▸ bűbáj
    čarobni izrek ▸ igézet
    čarobne besede ▸ varázsige
    V ljudskem verovanju ima spominčica čarobno moč. ▸ A népi hiedelem szerint az árvácska varázserővel bír.

    2. (ki ima velik učinek) ▸ bűvös, varázslatos
    čarobni prsti ▸ varázslatos ujjak
    Ne obstaja namreč čarobna tabletka, ki bi vse takoj izboljšala. ▸ Ugyanis nem létezik olyan varázspirula, amely azonnal helyrehozna mindent.

    3. (zelo lep) ▸ varázslatos, elbűvölő
    čarobna dežela ▸ varázslatos ország
    čarobna pokrajina ▸ elbűvölő vidék
    čarobna noč ▸ varázslatos éjszaka
    čaroben pogled ▸ elbűvölő tekintet
    čarobno vzdušje ▸ varázslatos hangulat
    čarobna privlačnost ▸ elbűvölő vonzerő
    čarobna lepota ▸ elbűvölő szépség
    Dobro se oblecite in uživajte v čarobni zimski pokrajini. ▸ Öltözzenek melegen, és élvezzék a varázslatos téli tájat!
  • didžej samostalnik
    (predvajalec glasbe) ▸ DJ
    didžej in producent ▸ DJ és producer
    nastop didžeja ▸ DJ fellépése
    gostovanje didžeja ▸ DJ vendégszereplése
    poklic didžeja ▸ DJ-szakma
    legendarni didžej ▸ legendás DJ
    radijski didžej ▸ rádiós DJ
    hišni didžej ▸ házi DJ
    priljubljen didžej ▸ népszerű DJ, felkapott DJ
    didžej nastopa ▸ DJ fellép
    Za vzdušje v dveh svetlih prostorih je skrbel didžej z disko ritmi. ▸ A hangulatról két világos teremben DJ gondoskodott diszkózenével.
    Že v osnovni šoli je s sošolci organiziral šolske plese in bil didžej. ▸ Osztálytársaival már az általános iskolában iskolai bálokat szervezett és DJ volt.
    Je poklicni didžej in producent. ▸ Hivatásos DJ és producer.
    Sopomenke: DJ
  • filmski pridevnik
    1. (o filmu) ▸ film-, filmes, filmbéli
    filmski festival ▸ filmfesztivál
    filmska produkcija ▸ filmgyártás, filmprodukció
    filmska igralka ▸ filmszínésznő
    filmska uspešnica ▸ filmsiker
    filmska glasba ▸ filmzene
    filmska umetnost ▸ filmművészet
    filmska nagrada ▸ filmdíj
    filmska priredba ▸ filmes rendezvény
    filmska kamera ▸ filmkamera
    filmski studio ▸ filmstúdió
    filmski maraton ▸ filmmaraton
    filmska premiera ▸ filmpremier
    filmska vloga ▸ filmszerep
    Blestel je v gledaliških in filmskih vlogah. ▸ Színházi és filmszerepekben brillírozott.
    Njena doživetja imajo res filmsko-domišljijski prizvok. ▸ Az élményeinek valóban filmbéli, meseszerű hangulata van.
    Rojeni v tem znaku so zelo strastni, hkrati pa sanjajo o filmski ljubezni, v kateri bodo našli vse, kar si želijo. ▸ Az ebben a jegyben születettek nagyon szenvedélyesek, ugyanakkor filmbéli szerelemről álmodoznak, melyben megkapnak mindent, amire csak vágynak.
    Povezane iztočnice: filmski producent, filmska producentka, filmsko platno, filmski kritik, filmska kritičarka, filmska industrija, filmska zvezda, filmski trak, filmski ustvarjalec, filmska ustvarjalka, filmski režiser, filmska režiserka

    2. (zelo lep) ▸ filmbéli, filmbe illő
    Taverna pričara romantično vzdušje ob sončnem zahodu, saj ima terasa filmski razgled. ▸ A taverna romantikus hangulatot varázsol a naplementében, hiszen a teraszáról filmbe illő kilátás nyílik.

    3. (nerealen) ▸ filmbéli
    Njena doživetja imajo res filmsko-domišljijski prizvok. ▸ Az élményeinek valóban filmbéli, meseszerű hangulata van.
    Rojeni v tem znaku so zelo strastni, hkrati pa sanjajo o filmski ljubezni, v kateri bodo našli vse, kar si želijo. ▸ Az ebben a jegyben születettek nagyon szenvedélyesek, ugyanakkor egy filmbéli szerelmről álmodoznak, melyben megkapnak mindent, amire csak vágynak.
  • imeniten pridevnik
    1. (izvrsten) ▸ pompás, remek, pazar
    imenitna priložnost ▸ remek alkalom
    imenitna ideja ▸ pompás ötlet
    imenitna predstava ▸ pompás előadás
    imenitna knjiga ▸ remek könyv
    imeniten uspeh ▸ pompás siker
    imeniten razgled ▸ pompás kilátás
    imenitno vzdušje ▸ remek hangulat
    res imeniten ▸ valóban pompás
    nadvse imeniten ▸ felettébb pazar
    imeniten dosežek ▸ pompás eredmény
    imenitna jed ▸ pompás étel
    imenitna večerja ▸ pompás vacsora
    Nogometna reprezentanca Slovenije je včeraj dosegla nov imeniten uspeh. ▸ Szlovénia labdarúgó-válogatottja tegnap újabb pompás sikert ért el.
    Kako imeniten letni čas je poletje! ▸ Milyen pompás évszak a nyár!

    2. (ugleden) ▸ előkelő
    imenitni gosti ▸ előkelő vendégek
    imeniten gospod ▸ előkelő úr
    imenitno ime ▸ előkelő név
    nadvse imeniten ▸ felettébb előkelő
    imenitna četrt ▸ előkelő negyed
    imenitna druščina ▸ előkelő társaság
    imeniten hotel ▸ előkelő szálloda
    imenitna restavracija ▸ előkelő étterem
    Med povabljenimi so res imenitna imena. ▸ A meghívottak között tényleg előkelő nevek szerepelnek.
    Neža je bila zelo počaščena, da se zanjo zanima tako imenitna gospa. ▸ Nežát nagy megtiszteltetésként érte, hogy egy ilyen előkelő hölgy érdeklődik iránta.
    Pogled mu je obstal na hotelu Bellevue, najstarejšem in najimenitnejšem hotelu v mestu. ▸ A tekintete a Bellevue-n, a város legrégebbi és legelőkelőbb szállodáján akadt meg.
  • kavarnišk|i (-a, -o) Café- (gost der Cafégast), Kaffeehaus- (vzdušje die Kaffeehausathmosphäre)
  • Luft, die, (-, Lüfte) zrak, schlechte Luft slab zrak; reine Luft čist zrak; dicke Luft figurativ slabo vzdušje; Luft kriegen/bekommen priti do sape; Luft holen/schöpfen (globoko) vdihniti, figurativ zadihati; frische Luft schöpfen iti na sprehod, iti na svež zrak; die Luft anhalten zadržati sapo, figurativ biti tiho; sich Luft machen narediti si prostor; seinen Gefühlen/seinem Herzen Luft machen dati si duška; die Luft zum atmen nehmen utesnjevati, dušiti; Luft sein : er ist für mich Luft zame kot da ga ni; als Luft behandeln ignorirati; an die Luft setzen figurativ vreči ven, postaviti pred vrata; aus der Luft iz zraka; aus der Luft gegriffen figurativ iz trte izvit/iz palca izsesan; in der Luft v zraku; in der Luft liegen biti v zraku; in der Luft zerreißen raztrgati; in die Luft sprengen/werfen vreči v zrak; in die Luft fliegen odleteti v zrak, eksplodirati; in die Luft reden figurativ govoriti v veter; in Luft zergehen figurativ razbliniti se; Löcher in die Luft gucken buljiti/bolščati/strmeti predse; nach Luft schnappen hlastati za zrakom; per Luft z letalom; von Luft und Liebe od samih dobrih besed; Lüfte, pl , sapice; višave; freiere/bessere Lüfte in etwas bringen spustiti sveže sapice v; König der Lüfte kralj višav
  • plumbeo agg.

    1. ekst. svinčen

    2. pren. težek, moreč; dušeč:
    atmosfera plumbea moreče vzdušje
  • podjetj|e [é] srednji spol (-a …) das Unternehmen, der Betrieb, die Firma (družinsko Familienbetrieb, Familienunternehmen, državno Staatsunternehmen, Staatsbetrieb, farmacevtsko Pharmaunternehmen, gradbeno Baubetrieb, Bauunternehmen, industrijsko Industrieunternehmen, izvozno Exportfirma, konkurenčno Konkurrenzbetrieb, Konkurrenzunternehmen, malo Kleinunternehmen, Kleinbetrieb, ki dela z izgubo Verlustbetrieb, [Zuschußbetrieb] Zuschussbetrieb, dobavitelj Lieferfirma, za rušenje Abbruchunternehmen, prevozno Transportunternehmen, Fuhrunternehmen, pridobitno Erwerbsunternehmen, ki razstavlja Ausstellerfirma, skupno Gemeinschaftsunternehmen, storitveno Dienstleistungsbetrieb, uvozno Importfirma)
    komunalno podjetje der Kommunalbetrieb, das Versorgungsunternehmen, die Stadtwerke množina
    javna podjetja die Gemeinwirtschaft
    ekonomika podjetij die Betriebswirtschaftslehre
    organizacija podjetij die Industriebetriebslehre
    sedež podjetja die Niederlassung
    objekti podjetja die Betriebsstätte
    oblika podjetja die Unternehmensform
    opustitev poslovanja podjetja die Geschäftsauflösung
    politika podjetja die Unternehmenspolitik
    vodstvo podjetja die Geschäftsführung, Geschäftsleitung, Unternehmensleitung
    presegajoč okvire podjetja überbetrieblich
    prevzem poslov podjetja die Geschäftsübernahme
    v lasti podjetja betriebseigen
    delež pri podjetju der Geschäftsanteil
    vzdušje v podjetju das Betriebsklima