Franja

volcanic [vɔlkǽnik] pridevnik
vulkanski, ognjeniški
figurativno neobrzdan, ognjevit, vulkanski

volcanic glass vulkanska steklena lava, obsidian
volcanic eruption izbruh vulkana
volcanic mud vulkansko blato

volcánico vulkanski

volcanique [vɔlkanik] adjectif ognjeniški, vulkanski; figuré ognjevit, vročekrven

vulcánic -ă (-i, -e) adj. ognjeniški, vulkanski

vulcanico agg. (m pl. -ci)

1. ognjeniški, vulkanski:
condotto vulcanico ognjeniški kanal
eruzione vulcanica ognjeniški izbruh
roccie vulcaniche vulkanske kamnine

2. pren. ognjevit; neobrzdan

Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)

1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.

2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.

1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.

2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.

vulkanisch vulkanski

вулканический vulkanski

вулкані́чний прикм., vulkánski prid.

eruttamento m

1. erupcija, vulkanski izbruh:
l'eruttamento di un vulcano ognjeniški izbruh

2. riganje

eruzione f

1. geol. erupcija, vulkanski izbruh

2. med. erupcija

péperin [peprɛ̃] masculin vulkanski kamen

soufflard [suflar] masculin brizg pare v vulkanski coni

Traß, Trass, der, vulkanski tuf, groh

upheaval [ʌphí:vəl] samostalnik
dviganje
geologija vulkanski dvig (zemeljske skorje)
figurativno prelom, prevrat

social upheavals socialni prevrati

Vulkanasche, die, vulkanski pepel

Wallberg, der, Geographie vulkanski/ognjeniški stožec

Anaphē -ēs, f (ἀνάφη) Anafa (zdaj Anafi), vulkanski otok v Sporadih: O., Plin., Amm.

cavolfiore m

1. vrtn. cvetača, karfijola (Brassica oleracea)

2.
nube a cavolfiore meteor. vulkanski oblak

déjection [dežɛksjɔ̃] féminin, médecine izpraznitev črevesja, stolica; pluriel iztrebki, izločki; figuré izmeček (človeštva)

déjections vulcaniques vulkanski izmečki