Franja

scream¹ [skri:m]

1. samostalnik
krik, vrisk, vrišč, vik; rezek smeh; silovito ali histerično izražanje (poudarjanje) čustev

2. sleng
velik šaljivec, duhovitež

screams of laughter krohot(anje)
screams of pain kriki (od) bolečine
he is a perfect scream sleng ne moreš ga pogledati, ne da bi se mu smejal

squawk [skwɔ:k]

1. samostalnik
vpitje, vrisk, vreščanje; cviljenje, škripanje (vrat)
sleng zmerjanje, psovanje

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
vreščati, kričati, vpiti; cviliti, škripati (o vratih); tarnati
sleng zmerjati, psovati

squeal [skwi:l]

1. samostalnik
cvilež, cviljenje, vreščanje, vrisk; oster, rezek krik; bevsk
sleng tožarjenje, ovadba, izklepetanje, izdajstvo

2. neprehodni glagol
cviliti, vreščati, bevskati
figurativno ugovarjati, pritoževati se
sleng izdati, ovaditi, izklepetati
sleng biti žrtev izsiljevanja
prehodni glagol
reči (kaj) z vreščečim (kričavim) glasom (često out)

to squeal on s.o. sleng zatožiti, ovaditi, izdati koga
to make s.o. squeal izsiliti (z grožnjami) priznanje od koga; izsiljevati koga

strido m (f pl. -da) krik, vrisk, vriskanje:
dare, emettere uno strido zakričati, zavriskati, zavreščati

strígăt -e n krik; vrisk

strillo m

1. krik, vrisk; glasno ugovarjanje

2. publ. (kratka) v naslovu poudarjena novica

vrîsak -ska m mn. vrîsci in vriskovi
1. krik: vriskom vrisne žena i obeznani se
2. vrisk: veseo vrisak djevojaka, devojaka; to nije bio blesak hiljada sijalica, već svetlosni vrisak jednoga grada
3. rezget: vrisak konja
4. cvilež: vrisak prasadi
5. žvižganje vrisak vetra, pisk lokomotive itd.

yell¹ [jel]

1. samostalnik
krik, vrisk; bojni krik ali klic
ameriško, šport vzklik bodrenja, navijanje (za)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
vpiti, kričati, vreščati, dreti se, tuliti; krohotati se

she yelled with fear zavpila je od strahu
to yell for ameriško, kanadsko, šport glasno navijati za
to yell out krikniti, zavpiti
prehodni glagol
krikniti, zavpiti

to yell out an order, an oath zavpiti ukaz, krikniti kletvico
to yell a team to victory navijati za zmago kakega moštva

верезг m (prov.) vrisk, krik

ве́реск -у ч., krík -a m., vrísk -a m.

гик m (gov.) vrisk, krik

гиканье n (gov.) vrisk, krik

allégresse [alegrɛs] féminin veselost, radost; živahnost

cri masculin d'allégresse vrisk veselja; pluriel vriskanje, ukanje (od veselja)
allégresse générale splošno veselje

conclāmō -āre -āvī -ātum

1. skupaj klicati, sklicati; abs. (voj.): conclamatur ad arma C., L. kliče se pod orožje (na boj); z acc.: duros conclamat agrestes V., c. socios O., vasa C. k pospravljanju orožja klicati = vojsko na odhod pripravljati, tudi abs.: conclamari iussit C.

2. (skupaj) glasno (za)klicati, (za)kričati, (za)vpiti, vzklikniti (o več osebah): conclamat omnis multitudo C., ad quorum casum cum conclamasset gaudio Albanus exercitus L. ko je zaradi njunega padca albansko ljudstvo od veselja zavriskalo, conclamat vir paterque (Lucretiae) L., dato signo ut universi conclamarent Cu. da naj zaženejo bojni krik, planctu conclamat uterque Isthmos Stat. glasno zatarnata; c. victoriam C. kričati „zmaga“, laetum paeana V. zagnati zmagoslavni vrisk, c. incendium Sen. ph. ali ignem Ap. kričati „ogenj!“ ali „gori! gori!“ c. latrones Ap. kričati „tatovi!“ V; v pass.: qui (duces) bene gesta re publica gaudio et impetu victoris exercitus conclamabantur T. ki so se hrupno pozdravljali; (redk. o posamezniku): ubi abit, conclamo: „Heus quid agis …?“ Pl., conclamato, ut aliqui audiant Ci., Italiam conclamat Achates V. „Italija“ zakliče Ahat, „hei mihi“ conclamat O. Skladi: z ACI = glasno (za)klicati, (za)kričati, glasno naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), glasno izprič(ev)ati: V., conclamant ita fieri oportere Ci., conclamant omnes occasionem negotii bene gerendi amittendam non esse C., conclamant patres corpus (Augusti) ad rogum umeris senatorum ferendum (esse) T., manu ac voce capta castra (esse) conclamavit T.; v pass.: ergo nunc iam vis conclamari auctionem fore Pl.; s finalnim stavkom = glasno poz(i)vati, zahtevati: conclamantibus omnibus, imperaret, quod vellet C., itaque conclamant, duceret, quo videretur Cu., conclamaverunt, uti aliqui ex nostris ad colloquium prodiret C., id modo a multitudine conclamatum est, ut L. Valerium et M. Horatium ad se mitterent L.; z odvisnim vprašanjem: conclamavit, quid ad se venirent C.

3. occ.
a) kričoč pritrditi (pritrjevati) čemu, odobriti (odobravati) kaj: quod Mithridates se velle dixit, id sutores et zonarii conclamaverunt Ci.
b) α) ob mrtvaškem odru mrliča po imenu klicati, obžalovati, objokovati, naricati: partem c. tori Stat., corpora conclamata Lucan., Ap., c. suprema cum gemitu Amm. zadnjo čast z naricanjem izkaz(ov)ati, — od tod: post conclamata suprema Ps.-Q.; tudi obžalovati koga kot mrtvega, žalovati po kom (o katerem se misli, da je padel v boju ali umrl v tujini): ex maestis paulo ante domibus, quae conclamaverant suos L., domi tuae iam defletus et conclamatus es Ap. β) c. aliquid kaj kot izgubljeno obžalovati, za izgubljeno imeti (šteti): conclamatis negotiis Amm., rerum acerbitates iam conclamatas et perditas Amm.; solitis fletibus c. z ACI: Amm.; — od tod preg.: conclamatum est Ter., Amm. vse je izgubljeno, konec je.

4. zavekati, objokati, potarnati: immensis conclamata querelis saxa senis Mart. — Od tod adj. pt. pf. conclāmātus 3

1. razvpit, zloglasen, znan: conclamatissimus Sid.; poseb. poguben: herbae conclamati frigoris Macr.

2. obžalovanja vreden: res Serv.

euān in euhān, interj. (gr. εὐάν) evan, radostni vrisk bakhantk: Enn.; pooseb. Eu(h)an Evhan, Bakhov vzdevek: Lucr., Stat., Iacchus et Euchan O. Od tod eu(h)āns -antis (prim. εὐάζων in ovāre) „ev(h)an kličoč“: Cat., Pr., Sil., Ap., euantes orgia V. ob radostnem vzkliku „evan“ orgije slaveč.

e͡uo͡e in e͡uho͡e, interj. (gr. εὐοί) juhej! radostni vrisk bakhantk: Enn., Pl., Cat., V., euhoe parce Liber H., „euoe Bacche“ sonat O. Od tod Euïus, Euhius -iī, m (ὁ εὔϊος) Evij, Evhij, Juhejskač, Bakhov vzdevek: Pl., Ci., Lucr. idr., Sithoniis non levis Euhius H.; fem. Euias, Euhias -adis (ἡ εὐιάς) Eviada, Evhiada, Juhejskačica = bakhantka, menada: ex somnis stupet Euhias H.

fēstus 3 (gl. fēriae, fānum)

1. svečan, slavnosten, prazničen: dies Ci. (idr. pisci) praznik, ut eius diem natalem festum haberet universa Sicilia N. da je vsa Sicilija njegov rojstni dan obhajala kot praznik, nato Caesare festus dies H. praznik Cezarjevega rojstnega dne, dies festos anniversarios agere Ci. obhajati vsakoletne praznike; pesn.: festa dies Veneris O., f. lux (dan) O., luces (dnevi) H., tempus H., O.; kot ljubkovalni izraz: mi animule, meus dies festus Pl., o festus dies hominis, amice, salve Ter.; enalaga: fronde festā V., frondes, corona, choreae O., Palladis arces ali theatra O. ali urbs Sil. praznično okrašeni, -a, -o, ululatus O. = festae voces T. = festi clamores Plin. iun. radostni vzklik(i), vrisk(anje), f. convicia Lucan., licentia Q., cultus, vestitus T., carmen Cl. Subst. fēstum -ī, n praznik, slavnost, slavnostna pojedina: H., Plin., Gell., Aus., festum agere ali celebrare (obhajati) O.; pl. o enem prazniku: turbantes festa Minerva O., festa Cereris annua celebrabant matres O.

2. metaf. vesel, radosten, dobre volje: Sen. tr., Stat., omnia ludo festa vident Val. Fl., omina T. srečo obetajoča, aures Cl., annus festior Cl., dies festissimi Vop.

vîšt m dial.: kiselo kao višt kislo kot vrisk